V folklornih skupinah plešejo tudi 80-letniki

Folklorna dejavnost v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pokriva področje ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki se kakorkoli dotika interpretiranja preteklih načinov življenja. Prve folklorne skupine v Sloveniji so nastale že pred drugo svetovno vojno, njihova dejavnost oz. številčnost se je v poznejših desetletjih močno povečala, ljudsko izročilo pa je ostalo zanimivo tudi za številne druge ljubiteljske ustvarjalce in poustvarjalce.

Profesionalnih folklornih skupin, ki bi se ukvarjale s poustvarjanjem plesne, glasbene in oblačilne dediščine ter v sodobnost prenašale prvine preteklih šeg in navad, pri nas nimamo, imamo pa vrsto uglednih ljubiteljskih folklornih skupin, ki skladno z usmeritvami stroke interpretirajo pretekle načine življenja in dosegajo ugledno odmevnost v mednarodnem kulturnem prostoru.

Po podatkih Tjaše Ferenc, strokovne svetovalke za folklorno dejavnost v javnemu skladu za kulturne dejavnosti, v Sloveniji deluje okoli 500 folklornih skupin, od tega 300 otroških in 200 odraslih. V prestolnici deluje devet otroških folklornih skupin, ena mladinska, pet odraslih in štiri veteranske. Kot pravi, se ti podatki nenehno spreminjajo, saj vsako leto nastane kakšna nova folklorna skupina, kakšna pa tudi neha delovati.

Spoznajte Folklorno skupino Tine Rožanc Obiskali smo eno izmed najbolj številčnih in kakovostnih folklornih skupin v Sloveniji, Folklorno skupino Tine Rožanc, ki deluje v Ljubljani pod okriljem Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. Folklorniki so nas povabili, da jih pobliže spoznamo.

Folklorno skupino sestavlja več kot sto aktivnih članov, delujejo v okviru sekcij, otroške, odrasle in veteranske skupine, za glasbeno spremljavo pa skrbita alpski in tamburaški orkester. Skupina, v kateri se je skozi leta kalilo več sto študentov, otrok in starejših, že 65 let predstavlja slovensko ljudsko izročilo po Sloveniji, Evropi in drugod po svetu. Spada med največje in najbolj kakovostne folklorne skupine v Sloveniji in Evropi, za delovanje je prejela že mnogo nacionalnih priznanj in strokovnih nagrad. S kakovostnim programom je reden gost državnih folklornih srečanj. Ima tudi bogato zbirko folklornih kostumov, za katere v celoti skrbijo člani.

Obiskali smo ponedeljkovo kar štiriurno pripravljalno vajo za koncert Zeleni Jurij, ki ga pripravljajo to soboto, 10. maja 2014, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Vajo so začeli člani otroške skupine, nadaljevala je odrasla skupina, nato veterani, na koncu pa so zaplesali skupaj. Množica folklornikov, njihovih korakov in glasov se je na koncu združila v belokranjski koreografiji Zeleni Jurij, ki na koncertu zagotovo ne bo pustila nikogar ravnodušnega.

Med vajo smo poklepetali s člani in najprej najmlajše povprašali, zakaj hodijo k folklorni skupini. Z žarom v očeh so navdušeno pripovedovali, da se imajo lepo, ker se skupaj igrajo, plešejo, pojejo, se zabavajo in imajo tam dobre prijatelje. Med otroki smo našli tudi takšne, ki imajo enega ali oba starša, ki plešeta pri odrasli skupini.

O enotnosti in prilagajanju Koncert je eden izmed vrhuncev letošnjega folklornega leta in člani so si bili v izjavah enotni, da je prav vsak tak koncert na koncu nabit s pozitivnimi čustvi, pozitivno energijo in velikim zadovoljstvom v očeh.

Kot pravijo, za rožance velja rek: "Enkrat rožanc, vedno rožanc." Če te folklorna skupina vsrka vase, ostaneš član več let, nekateri v njej plešejo tudi pri častitljivih 80 letih. Člani pravijo, da postane "rožanc" način življenja, saj daje dobra prijateljstva, partnerje, odlično družbo, nepozabne turneje, piknike in druga skupna druženja.

Prav tako pravijo, da te takšna skupina nauči prilagajanja, timskega dela, enotnosti in iznajdljivosti. Pa igranja na kakšno glasbilo, letenja v zvezdi pri belokranjskih plesih, skakanja čez palice in hoje na hoduljah. Številnim članom pa se zdi zelo pomembno to, da se šele v takšni skupini zaveš, da je treba ljudsko izročilo negovati in ohranjati.