Tina Vrbnjak v novi predstavi o brezizhodnih situacijah

Navdih za uporabo grškega mita o nimfi Io je Tina Vrbnjak dobila med gostovanjem predstave Ponorela lokomotiva v bolgarski Varni, kjer si je v okviru festivala ogledala predstavo Iva Dimčeva I-on. Kot je povedala na novinarski konferenci, je ves čas mislila, da bo to predstava o omenjenem mitu, na kar je namigovala tudi skulptura v obliki rogov, ki je bila prisotna na odru. A na koncu se je izkazalo, da predstava in mit nista imela ničesar skupnega, Tini Vrbnjak pa se je ideja o kravici Io še naprej pletla po glavi.

Skupaj z Ivanom Peterneljem se je tako lotila predstave, ki jo bodo v petek premierno uprizorili kar v Peterneljevi garaži na Ribniški 12 v Ljubljani. Namesto odra bo tako v uporabi garaža, ki sta jo preuredila s pomočjo Deje Vrbnjak, občinstvo pa bo sedelo na dvorišču.

Tino Vrbnjak je pri ustvarjanju predstave zanimalo, kako se znajdemo v situacijah, ki so na videz brezizhodne. "Vedno imaš nad seboj neko muho, ki je lahko vedenjski vzorec, ki ga vztrajno ponavljaš, ta pa je posledica nečesa iz tvoje preteklosti. Počutiš in vedeš se kot žrtev, če pa ti uspe pogledati iz distance, mogoče vidiš, da v veliki meri samoiniciativno prevzemaš vlogo žrtve in da lahko iz tega vzorca, tudi izzstopiš. To je seveda poenostavitev nekega kompleksnega procesa."

Predstava temelji na nebesedni naraciji in podajanju vsebine, ki celoto tvori šele prek asociacij posameznega gledalca ali gledalke. Kot so zapisali, sta Tina Vrbnjak in Ivan Peternelj, ki v predstavi tudi nastopata, "gledališki jezik poskušala zastaviti s pomočjo preprostih znakov, ki izhajajo iz arhetipskih podob, organskih zvokov in kretenj, ponekod ilustrativnih, drugje abstraktnih."

Premiera in ponovitve predstave bodo v zasebni garaži, netipičnem prostoru, ki ne omogoča klasične tehnične podpore predstave. Med procesom so zato ustvarjalci iskali alternativne oblike osvetljave in ozvočenja, čeprav so oder in sedišča določeni, pa si namenoma niso prizadevali za gledališko podobo prostora.