Slovenska premiera Grobnice za Borisa Davidoviča v Kinu Šiška

Grobnica za Borisa Davidoviča je eno najpomembnejših in najbolj cenjenih del v zgodovini jugoslovanske književnosti. Ob izidu leta 1976 je v kulturnih krogih povzročila nenavadno buren odziv, pravo gonjo, ki so jo časopisi označili za "največjo povojno afero pri nas".

Senca senzacionalizma, ki so jo kritiki neusmiljeno vrgli na to Kiševo delo, ni preprečila burnih debat, ki jih je v naslednjih desetletjih izzvalo med umetniki in politiki, medtem ko psevdodokumentaristični slog in epska zgradba njegove naslovne zgodbe spretno razkrivata kruti mehanizem zgodovine.

Predstava Ivice Buljana odpira prostor za razumevanje krhkosti heroja

Brezizhodnost Kiševega problematičnega revolucionarnega junaka je osnova mita, ki ga ta predstava želi osvetliti, kar doseže z direktnim prodiranjem v bistvo njegovega trpljenja. Skozi tragično zgodbo Novskega skupina ustvarjalcev z brezpogojno intelektualno, čustveno in fizično zavzetostjo preizprašuje družbene, verske, politične in ideološke pojave, skrite v pripovedi Danila Kiša. Poleg tega predstava Ivice Buljana odpira prostor za razumevanje krhkosti heroja, ki v tem primeru ni idealiziran lik, temveč človek, čigar življenje je polno lastne negotovosti in nedoslednosti.

Grobnica za Borisa Davidoviča, kultno delo, ki je krepko preseglo okvire, v katerih je nastalo, danes velja za eno najmočnejših umetniških preoblikovanj totalitarnih grozot 20. stoletja. Eno najbolj kontroverznih del jugoslovanske književnosti obenem predstavlja plodno gradivo za Ivico Buljana, režiserja, ki s svojo izjemno občutljivostjo vodi drzno in atletsko zasedbo mednarodnih igralcev, s slovenskimi, srbskimi in hrvaškimi umetniki na performativen način rekonstruira življenje revolucionarja Novskega kot primer boja posameznika proti podivjani množici.