Slovenija je dežela, kjer se najbolj berejo ljubezenski romani in kriminalke

Ob začetku 20. slovenskih dni knjige se je sekretar na ministrstvu za kulturo in pisatelj Tone Peršak ob pregledu statističnih podatkov za leto 2013 zamislil. Skoraj 50 odstotkov Slovencev namreč ne prebere niti ene knjige na leto, redkokateri pa knjigo kupi.

Manj kupujemo, več si izposojamo Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji je pokazala, da se je delež intenzivnih kupcev, ki kupijo več kot 20 knjig na leto, v zadnjih 16 letih zmanjšal s treh na en odstotek. Delež tistih, ki kupijo od 11 do 20 knjig, se je zmanjšal s sedmih na štiri odstotke. Stanje je veliko boljše pri knjižnični izposoji, ki narašča že vse od osamosvojitve. Na Slovenskem izposodijo 4,8 knjige na odraslega prebivalca, kar je 20 odstotkov več kot leta 1998. "Poraba knjig na prebivalca se je tako povečala, a izključno na račun izposoje v knjižnicah", je za STA poudaril Miha Kovač, eden izmed avtorjev raziskave.

Kaj si izposojamo v knjižnicah? Po podatkih slovenskega knjižničarskega sistema Cobiss so najbolj izposojano gradivo knjige za domača branja ali knjige za maturo. Leta 2014 so si bralci v 351 slovenskih knjižnicah 9.317-krat izposodili Antigono, delo enega izmed najpomembnejših starogrških dramatikov Sofokleja. Sledi ji novodobna uspešnica Inferno avtorja Dana Browna, ki je avtor še večje uspešnice Da Vincijeva šifra. V oči še posebej bode podatek, da je bilo delo Inferno izposojeno 7.766-krat in kar 3.400-krat rezervirano. Podoben uspeh ima tudi knjiga In v gorah odzvanja, tretji roman avtorja uspešnic Tek za zmajem in Tisoč veličastnih sonc, Američana afganistanskega rodu Khaleda Hosseinija. Na seznamu izposoj izstopajo tudi ljubezenski romani avtoric Anne Casanovas, Kathleen E. Woodiwiss in še vedno priljubljene E. L. James.

Predvsem lepo je videti, da je na seznamu petnajstih najpogosteje izposojenih knjig tudi nekaj slovenskih avtorjev. Muca Copatarice Ele Peroci, Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka, Maček Muri Kajetana Koviča in biografski roman Cavazza Vesne Milek.

Vrednost avtorskega dela ne raste s prodajo Glede na to, da je ena izmed bolj prodajnih pisateljic, bi pričakovali, da jo bodo založniki posebej motivirali za pisanje. Njen odgovor ni ravno pritrdilen: "Če smo motivirani? Kot je večkrat na vaših straneh pisal Miha Mazzini, vrednost avtorskega dela z dosežki v prodaji ali nagradami ne raste, ampak pada. Večji ko je uspeh knjige, težji izhodiščni položaj imaš. Se pa zgodi tudi mini privilegij, kot je ta, da me je Aleš Šteger, urednik Beletrine, redno spodbujal, da napišem naslednjo knjigo, in da bo zdaj knjiga o Parizu Razpoložena za Pariz izšla že konec maja."

Kaj se prodaja v Sloveniji? Lansko leto in vsa leta do zdaj so pokazala, da so svetovni knjižni hiti tudi slovenski prodajni hiti. Prvo mesto na lestvici najbolje prodajnih knjig v lanskem letu je zasedla svetovna uspešnica Življenje je tvoje, v kateri Louise L. Hay opozarja na moč pozitivnega mišljenja. Podobno se s samouresničevanjem in spreobračanjem ukvarja avtorica v pustolovski knjigi Divja, ki je naslednja na lestvici. Polna optimizma je tudi knjiga Ti povem zgodbo. Mogoče bi lahko na podlagi tega že trdili, da Slovenci kupujemo knjige, ki nam vračajo optimizem ob naših vsakdanjih nadlogah. Poleg duhovnih knjig Slovenci radi tudi kuhamo. Na vseh letnih lestvicah prodajanih knjig lahko kot vsa leta do zdaj najdemo tudi kuharske uspešnice.

Izobraženci berejo manj Samo Rugelj v knjigi Izgubljeni bralec opozori, da je v slovenskih knjižnicah v zadnjih 25 letih mogoče zaznati zmanjšanje zanimanja za resnejšo literaturo. Ne samo, da resnejšo literaturo manj beremo, manj je tudi kupujemo. Če dodamo še skrb vzbujajoč podatek iz raziskave o bralnih navadah Slovencev, da upada število bralcev med izobraženci, Slovenci ne sledimo trendom drugod v Evropi in se lahko zaskrbljeno vprašamo, kam gresta naša kultura in naš jezik.

Portal z dobrimi knjigami Da bi Slovencem ponudili dobro knjigo in vplivali na njihovo bralno rast, so slovenski knjižničarji postavili spletni portal dobreknjige.si.

"Portal je mogoče le vrh naših prizadevanj, ki jih imamo v vseh knjižnicah, ko bralcem priporočamo v branje kvalitetnejšo literaturo. Nastal je iz naših številnih prizadevanj posameznih knjižnic, ki z različnimi priporočilnimi seznami skušajo vplivati na izbor bralcev. S portalom smo knjižničarji združili moči in poenotili svoje delo," razloži trud knjižničarjev Irena Škvarc, direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka in ena od idejnih snovalk portala, ter dodaja:

"Portal ima zelo preprost namen: tako kot pride bralec v knjižnico in vpraša po 'dobri knjigi', tako naj bi tudi ob obisku našega portala poiskal zase 'dobro knjigo'. Bralci so zelo različni in knjižničarji jim skušamo svetovati ter postopoma dvigovati bralno kulturo, vendar je naša prva naloga, da bralce pridobimo in jih nato obdržimo. Postopoma in zelo počasi pa lahko tudi vplivamo na njihovo bralno rast."