Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
11. 8. 2020,
13.36

Osveženo pred

3 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,32

Natisni članek

renesansa Rafael

Torek, 11. 8. 2020, 13.36

3 leta, 8 mesecev

Retuširanje ima dolgo zgodovino: sloviti slikar si je na portretih popravil nos #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,32

Renesančni mojster Rafael očitno ni bil zadovoljen z nosom, ki mu ga je dala mati narava. Najnovejši izsledki namreč kažejo, da se je na slikah upodabljal z drugačnim nosom, kot ga je imel v resnici.

Sloviti renesančni slikar in arhitekt Rafael je v vseh svojih izdelkih iskal in upodabljal popolnost, zato je na slikah popravljal tudi svoj nos, predvidevajo znanstveniki z Univerze v Rimu. Do teh dognanj so prišli, potem ko so s 3D-tehnologijo rekonstruirali njegov obraz s pomočjo lobanje, ki naj bi bila njegova.

Računalniško rekonstruiran obraz slikarja so nato primerjali z njegovim avtoportretom, ki naj bi nastal okoli leta 1505, ko je imel Rafael dobrih 20 let. "Vsekakor si je naslikal bolj prefinjen nos," je za Reuters dejal profesor Mattia Falconi, ki je sodeloval pri projektu, "njegov resnični nos je bil ... nekoliko bolj izrazit."

Na levi avtoportret, ki ga je Rafael naslikal, ko je imel dobrih 20 let, na desni pa rekonstrukcija slikarjevega obraza, kakršnega naj bi imel pri 37 letih, ko je umrl. | Foto: Reuters Na levi avtoportret, ki ga je Rafael naslikal, ko je imel dobrih 20 let, na desni pa rekonstrukcija slikarjevega obraza, kakršnega naj bi imel pri 37 letih, ko je umrl. Foto: Reuters

Rafael je umrl leta 1520, ko je imel le 37 let. Vzrok njegove smrti ni povsem gotov, verjetno je šlo za pljučnico, morda pa ga je ugonobil sifilis, navajajo viri. Na njegovo željo so ga pokopali v rimskem Panteonu, posmrtne ostanke, ki naj bi bili njegovi, pa so nato prvič izkopali leta 1833. Na rimski univerzi pravijo, da lahko s "približno 85-odstotno gotovostjo" zatrdijo, da gre res za Rafaelovo okostje in s tem lobanjo, ker je obraz, ki so ga dobili z rekonstrukcijo, zelo podoben njegovim portretom – z izjemo nosu.

Oglejte si še:

Trendi Skrivnostno spolno življenje renesančnih umetnikov
Ne spreglejte