Pri Študentski založbi tokrat tudi deli slovenskih filozofov

Antigonina zahteva s podnaslovom Sorodstvo med življenjem in smrtjo je drugo v slovenščino prevedeno delo Butlerjeve, ki je sicer zaslovela z delom Težave s spolom. V pričujočem delu Butlerjeva opravi radikalno novo branje enega ključnih dramskih tekstov svetovne književnosti, Sofoklesove Antigone. Poudarja, da je Antigonin oče po materi Jokasti hkrati tudi njen brat, njena brata Polinejkes in Eteokles pa sta tako obenem tudi njena nečaka. S tem avtorica pod vprašaj postavi sorodstvene vezi, zaradi katerih Antigona, ki zasede vse sorodstvene pozicije razen materine, ves čas živi simbolno smrt, je pojasnila prevajalka dela. Uvod z dialogi velikih mislecev Butlerjeva knjigo začne z dialogi z velikimi misleci, kot so Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Jacques Lacan, Claude Levi-Strauss in feministično mislijo, sama pa doda nove interpretacije, ki, tako Tratnikova, odgovarjajo na vprašanja človeške identitete v današnjem svetu ter odpirajo sodobno razpravo o istospolnih družinah in možnostih za novo matrico sorodstvenih struktur. Razbitje Kocijančičeva knjiga sedmih radikalnih esejev z naslovom Razbitje zaobjema tako ontološki kot znanstveni, pesniški in religiozni vidik filozofske misli, je dejal urednik pri založbi Aleš Šteger. Ob tem je opozoril na obširno korespondenco o biti(h) med Kocijančičem in akademikom Tinetom Hribarjem, ki zaključuje več kot 300 strani obsežno delo. Etika Temeljna tema, s katero se avtor v delu ukvarja, je etika; z njo se po njegovih besedah delo začne in konča. Knjiga, ki je, tako Kocijančič, hkrati tudi esejistični uvod v celoto njegove osebne filozofske misli, želi razbiti in na novo konceptualizirati fenomen totalitete v sedanjosti in s tem zasnovati drugačno pojmovanje ontologije. Ob tem avtor opozarja še na religijsko dimenzijo sicer izrazito filozofskega dela. Odsotnost religijske izkušnje zanj pomeni "dolgoročno izumrtje umetniškega ustvarjanja in mišljenja". Estetika in politika modernizma v devetih poglavjih Erjavčevo delo Estetika in politika modernizma je razdeljeno na devet poglavij. V prvih šestih poglavjih avtor predstavi primere politiziranja umetnosti. V njih se posveča vprašanjem meje umetniškega angažmaja na primeru gledališča Ljubiše Ristića, obravnava vznik avantgardnih gibanj in analizira polemiko med Josipom Vidmarjem in Borisom Ziherlom glede razumevanja funkcije umetnosti. Zadnja tri poglavja pa namenja fotografiji, ki je, kot je poudaril na današnji predstavitvi, rezultat modernizma.