Sreda, 21. 2. 2018, 21.54
6 let, 10 mesecev
Pil – revija naše in vaše mladosti
Sedemdeset let revije, ki je poročala tudi o tem, kaj počne Tito
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Letos je minilo 70 let, odkar je začela izhajati otroška revija Pil, v družbi katere so odraščale in še vedno odraščajo generacije. Pil se je skozi čas spreminjal, v zadnjih dveh letih pa se je njegova naklada celo povečala.
Pionirski list, Pisani list in Pil – to so imena, pod katerimi od 18. februarja leta 1948 izhaja revija, ki otrokom pripoveduje zgodbe, jim prinaša znanje, novice, svetuje, pomaga reševati njihove težave in stiske, jih zabava in podira tudi tabuje. Vsak izmed njegovih bralcev, nekdanjih in zdajšnjih, pa bi verjetno znal navesti svojo najljubšo Pilovo rubriko.
Za nekoga so to Nasveti tete Justi, ta je zelo priljubljena med mladimi bralci že 30 let, v zavest marsikoga se je močno v spomin vtisnil strip Kavboj in Rdeča Pesa, k izobraževanju pa sta spodbujala priloga in še danes obiskano tekmovanje Vesela šola.
Pil, ki se je ob svojih začetkih v petdesetih letih prejšnjega stoletja imenoval Pionirski list, je bil sprva političen. Bolj otroški, takšen, kot ga poznamo danes, je postal desetletje pozneje. Še bolj barvit, s plakati in stripi, pa v sedemdesetih letih.
Oranje na področju spolne vzgoje
Ena od nekdanjih urednic revije Meta Ornik se spominja, kako so v osemdesetih letih v Pilu uvedli tudi spolno vzgojo. "Otroci so hrepeneli po teh temah, nas pa so zaradi tega zasliševali na ministrstvu, zmerjale so nas učiteljice, klicali so nas ravnatelji. Medtem ko so otroci z veseljem brali, smo jih mi dobivali po glavi," se oranja ledine na področju spolne vzgoje spominja nekdanja urednica.
Ob 70-letnici otroške revije Pil so se v knjigarni Konzorcij srečali njegovi nekdanji in sedanji ustvarjalci in ustvarjalke.
Od štirih časopisnih strani do barvne revije
Časi so se od prve številke Pila, takratnega Pionirskega lista, ki je izhajal na treh straneh, spremenili, z njimi pa se je preobrazila tudi revija. Sprva so na njegovih časopisnih straneh tedensko poročali o delovnih brigadah, o tem, kaj počne Tito, o razcvetu nove države, o nalogah pionirjev, o vsakdanu jugoslovanskih delavcev in drugem. Otroci so v tistem času v njem brali bolj ali manj politične vsebine,
Pil otrokom pripoveduje zgodbe, jim prinaša znanje, novice, svetuje, pomaga reševati njihove težave in stiske, jih zabava in podira tudi tabuje.
Že v prvem desetletju obstoja časopisa se je z menjavo urednikov spreminjal njegov koncept, začel je postajati manj političen in bolj otroški. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je iz novičarsko-literarnega glasila spremenil v takšnega, kot ga poznamo danes: revialnega, barvitega. V sedemdesetih letih so veliki hit postali tudi posterji in stripi.
Strani so tako polnili otroška pošta, otroški spisi, risbe, predstavljali so priljubljene otroške pisatelje in pesnike, objavljali besedila priljubljenih popevk, predstavljali so pevce in pevke ter športnike.
Osemdeseta leta so ob temah popularne kulture, intervjujih in novicah iz sveta slavnih prinesla teto Justi, ki je najbolj brana še danes. V tem obdobju sta na Pilove strani vstopila tudi Desa Muck in Slavko Pregl z zgodbami za mulce, odkritimi, tudi o seksu, kar je takrat sprožilo že omenjeni val ogorčenja v javnosti.
Ob prelomu tisočletja pa so s ciljem slediti generacijam šolarjev v novih časov Pil razdelili na dve reviji: na Pil mesečnik za mlajše in Plus tednik za starejše osnovnošolce, čeprav je Plus pozneje prenehal izhajati in tako je Pil spet postal revija za vse osnovnošolce, vendar kot mesečnik.
Ena od prvih urednic, ki je revijo ustvarjala v petdesetih letih prejšnjega stoletja, Marta Lešnjak se je Pilovih začetkov spominja kot lepih, a težkih, saj je bilo zanje vse novo in so se tako morali učiti sproti. Na fotografiji je Marta Lešnjak (na levi) v pogovoru z eno od nekdanjih Pilovih sodelavk Manco Košir.
"Začetki so bili lepi"
Pil je vedno sodeloval z vrhunskimi pisci, ilustratorji in striparji, je na današnjem praznovanju njegove 70-letnice poudarila aktualna Pilova urednica Jana Zirkelbach. V razmišljanjih o vlogi revije za odraščajoče, predvsem pa o zgodbah in spominih, povezanih z njenih ustvarjanjem, so se ji v knjigarni Konzorcij pridružile nekatere njene nekdanje urednice in avtorji. Med njimi so Marta Lešnjak, Suzana Šoster, Zarja Koliševska, Meta Tavčar, Meta Ornik, Ančka Gošnik Godec, Slavko Pregl, Manca Košir in drugi.
Ena od Pilovih prvih urednic, ki je revijo ustvarjala v petdesetih letih prejšnjega stoletja, Marta Lešnjak se je ob tem srečanju spominjala začetkov, ki so bili po njenih besedah lepi, a težki. "Vsega smo se morali sproti učiti, saj je bilo za nas vse novo. Bili smo zlat kolektiv. Veliko smo delali, a smo bili tudi prijatelji." Prijetnega vzdušja v redakciji in kolegialnosti med ustvarjalci so se med drugim spominjali tudi drugi nekdanji Pilovi sodelavci in sodelavke.
Aktualna Pilova urednica Jana Zirkelbach
Od novic do razvedrila
Pil pa je tudi danes velik in zajeten, so zapisali v Mladinski knjigi. V njem so se ohranile priljubljene rubrike, kot je teta Justi, Ogledalo, testi in drugo. Na njegovih straneh pa odraščajoči ob odgovorih strokovnjakov najdejo novice in zapise z različnih področij, kot so glasba, film, moda, znanost, narava, ekologija in drugo.
Vse to, kar zanima današnje šolarje, kar pa je, kot ugotavlja urednica Jana Zirkelbach, precej tudi popularna kultura, čeprav berejo tudi vrhunsko literaturo za mlade.
Naklada revije za osnovnošolce, ki je preživela sedem desetletij, se je v zadnjih dveh letih povečala.
Selitev Pila tudi na splet
V digitalnih časih se je Pil ob svoji tiskani obliki razširil tudi na splet, kjer živijo Pilova klepetalnica, pisalnica in svetovalnica, v kateri se otroci lahko pogovarjajo med seboj, se sprašujejo za nasvete in pišejo zgodbe.
Kot meni Jana Zirkelbach, ima veliko vrednost prav spletna svetovalnica, "saj moramo vedeti, da ima naša slavna in čudovita teta Justi v reviji samo tri strani, pisem pa je ogromno. Srce se mi trga, ko moram izbrati tri pisma, kar je kdaj izjemno težko. To, da otroci lahko na spletu drug drugemu svetujejo, je fantastično". V nasvetih vrstnikov pa so odlični, še dodaja urednica revije, ki že 70 let pomaga pri odraščanju otrok. Pri čemer je Pil vse do danes preživel velike spremembe, v zadnjih desetletjih prihod računalnikov in spleta v domove, krizo tiskanih medijev, nedavno gospodarsko krizo in zmanjšanja financiranja kulture.
Vendar "pa so temelji odraščanja ostali isti, danes so le drugače obarvani, bolj odprti in odkriti. Danes več in bolj odkrito govorimo o vsem, o odnosu do telesa, o spolnosti, prijateljstvu, težavah v družini. Bolj odkriti so tudi otroci. In to je tudi ena od temeljnih sprememb v vsebinah časopisa, kot ga poznamo zdaj", pravijo njegovi izdajatelji.
