Petkovškovo nabrežje: od kave, koncerta do sedenja pod drevesom ob reki

Slaba tri leta je, odkar so z novimi tlakovci, razglednimi ploščadmi ter drevoredi po načrtih ekipe arhitektov pod vodstvom Jurija Kobeta uredili Petkovškovo nabrežje v Ljubljani. Še pred tem je ta mestni prostor s tržnice povezal Mesarski most.

Petkovškovo nabrežje, ki zdaj nosi ime po slikarju Jožefu Petkovšku iz 19. stoletja, nekdaj pa je bil to nasip Sv. Petra., je del Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja, ki je razglašen za kulturni, zgodovinski spomenik ter naravno znamenitosti. Nasip sv. Petka so nekoč na kratko imenovali "Za vodo", v Šempetrskem predmestju pa je živelo veliko mesarjen in usnjarjev.

Ureditev je del širšega preurejanja starega mestnega jedra

Ureditev Petkovškovega nabrežja je del projekta preurejanja nabrežij v starem mestnem jedru. Kot pravijo na ljubljanski občini "z njegovo ureditvijo in nadaljnjimi previdnimi prenovami nabrežij poleg tivolske vzpostavljajo tudi obrečno promenado z veliko raznolikega programa. Poleg zdajšnjega atraktivnega javnega prostora s prijetnimi lokali in lego ob Ljubljanici je tako njegova vloga tudi povezovalna, saj sprehajalna pot vodi od Tromostovja do območja Roga, Ambroževega trga, Plečnikovih zapornic in naprej do obrečnega dela UKC, na drugi strani pa do Cukrarne."

Ureditev Petkovškovega nabrežja je del projekta preurejanja nabrežij v starem mestnem jedru. Kot pravijo na ljubljanski občini "z njegovo ureditvijo in nadaljnjimi previdnimi prenovami nabrežij poleg tivolske vzpostavljajo tudi obrečno promenado z veliko raznolikega programa."

Ljubljanica je postala bolj zaznana

"Prenovljeno Petkovškovo nabrežje je pomembno razširilo uporaben javni prostor mesta ter ga zaznavno dodatno povezalo z Ljubljanico. S prenovami nabrežij je prisotnost reke v mestu postala bistveno bolj občutna, kar je velika dragocenost in dodan vrednost teh posegov. Identiteta mesta se tako utrjuje in razvija," pogled na vlogo nabrežja, ki se ga lahko iz preteklosti spominjamo po parkiranih avtomobilih, podaja krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti iz Inštituta za politike prostora in Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ).

Prenova Petkovškovega nabrežja je Ljubljano bolj povezala z reko.

Živahno mestno življenje ob reki

"Petkovškovo nabrežje je za zdaj zelo živahen javni prostor, ki je v zelo veliki meri zaznamovan z gostinsko ponudbo in mestno tržnico. To je glede na lego v mestu, razsežnost in značaj, ki ga z vidika uporabne vrednosti in privlačnosti najbolj pomembno določa odsotnost avtomobilskega prometa, logično in dobrodošlo, zaradi tega pa množično privablja tako domačine kot turiste," še pravi krajinska arhitekta in urbanistka.

Da je ta del ob Ljubljanici s prenovo postal zelo obiskan, se strinja tudi sociolog iz Centra za prostorsko sociologijo na fakulteti za družbene vede Matjaž Uršič. "Prej je bilo Petkovškovo nabrežje precej drugačno. Veliko bolj mirno, tja pa so hodili specifični uporabniki. Zdaj smo priča popolni preobrazbi. Drugačno uporabo tega prostora pa narekuje že lokacija in mikrokontekst, ki s postavitvijo Mesarskega mosta ob prihodu s tržnice kliče po postanku na kavi."

Petkovškovo nabrežje med Tromostovjem in Zmajskim mostom je danes prostor, zaznamovan z gostinsko ponudbo, z nastankom Mesarskega mostu pa tudi z ljubljansko tržnico.  

Sledi turizma v mestu

Do spremembe načina uporabe Petkovškovega nabrežja pa je prišlo tudi s tem, ko je Ljubljana postala turistično zanimiva. Po drugi strani turistifikacija mestnega središča vsem ne ustreza, še opozarja sociolog.

Preobrazbe prostorov in vsebin za namene turističnih dejavnosti v Ljubljani je tako več. "Nastaja vse več servisov, namenjenih turistom. Od pekarn do trendovskih lokalov ter različnih primerov, usmerjenih v začasne rabe mestnih prostorov. Seveda je vprašanje, ali je ta proces strogo pozitiven ali negativen. Oboje je. Je pa vsekakor logičen in običajen potek v mestu, ki je vse bolj zanimivo za določen del turistov,"  pravi Uršič. Turizem ima seveda pozitivne ekonomske učinke, vendar pa lahko v mestu predstavlja določeno poenotenje.

Enakost in dostopnost za vse

Ob spraševanju o programskih vsebinah in možnostih nabrežja Maja Simoneti poudarja, da je vedno treba razmišljati v kontekstu. "Poleg ekonomskega in družbenega konteksta in klasičnega izpraševanja o tem, kdo potrebuje programe in zakaj, je pri rečnih nabrežjih pomemben tudi pomen celotnega rečnega toka skozi mesto." Razmišljati je torej treba o odnosu med nabrežji in drugimi mestnimi prostori, kot tudi "o značaju prostora in predvsem o dinamiki mestnega življenja, ki jo z ureditvami in programi poganjamo vzdolž vode."

In še: "Ko govorimo o mestnem življenju in javnem prostoru, se sprašujemo o kakovosti vsakdanjega življenja ter o konceptih enakosti in dostopnosti za vse."

Bogastvo, kot poudarja krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti, mestnih nabrežij so tako lokali in ponudba programa kot mirnejši obširni obrečni deli, kjer je mogoče uživati v urejeni naravi v mestnem središču.

Za kaj je prostor na nabrežjih?

Maja Simoneti pravi, da so o načinih ureditev nabrežij v razmerju do drugih mestnih predelov s kolegoma Ano Kučan in Cirilom Krušnikom sredi devetdesetih razmišljali že ob ureditvi rečnega prostora Ljubljanice od Barja do izliva v Savo. "Takrat se je zdelo, da bi bilo dragoceno, da bi posamezna nabrežja imela neko svojo identiteto in bi s tem bogatila obrečni javni prostor mesta." Bogastvo, so razmišljali, pa prinašajo tako lokali in ponudba programov kot mirnejši obrečni deli, kjer je mogoče v miru užiti "blagodejno moč urejene narave v mestnem središču in kjer se lahko vzdolž reke napotiš še bližje k njej."

Pri čemer pa je pomembno ujeti pravo razmerje med bolj ali manj začrtanimi programi ter razumevanjem, da so klopi ob vodi in metri nabrežja, kjer ni gostinske ponudbe, enakovredno pomembni kot lokali, še dodaja krajinska arhitekta. Različne vsebine v prostoru se tako med seboj lahko dopolnjujejo.

Različne vsebine se v mestu lahko dopolnjujejo in dopuščajo različne rabe prostorov.

Kulturne vsebine na pešpoti

O programu, ki bi spremljal gostinsko dejavnost na Petkovškovem nabrežju, pa razmišljajo tudi v KUD Petkovškovo nabrežje, v katerem so se združili predvsem lastniki in najemniki tamkajšnjih lokalov. "Mesto je tu svoje naredilo, gostje se počutijo dobro, zdaj pa je temu treba dodati še dodatno vsebino, kar bi radi obiskovalcem ponudili v obliki kulturnega programa. S prireditvami pa želimo privabiti tudi Ljubljančane," pravi solastnik lokala Cacao in predsednik KUD Petkovškovo nabrežje Damijan Gašperič.

S prvimi dogodki v obliki koncertov, otroških delavnic in ustvarjanjem lesenih skulptur ter drugimi dogodki so tako v društvu začeli  že lani. Letos so svojo programsko sezono prav tako že odprli, in sicer z tridnevno slikarsko šolo Modic na prostem, ki bo trajala do jutri.

KUD Petkovškovo nabrežje, v katerem so že eno leto združeni predvsem lastniki in najemniki lokalov na Petkovškovem nabrežju, si prizadeva za organizacijo različnega kulturnega programa v tem predelu Ljubljane, sezona dogajanja na prostem pa je že odprta. Do jutri tam poteka slikarska šola Modic.

V prihodnje pa napovedujejo še koncerte, knjižnico pod krošnjami, otroške ustvarjalne delavnice, plesne dogodke in drugo.

A kot pravi predsednik društva Gašperič, to še ni vse, saj imajo v načrtu v primeru pridobitve vseh potrebnih dovoljenj pod tržnico še splav, kjer bi prirejali različne kulturne prireditve. S temi različnimi potezami pa tako Petkovškovemu nabrežju dodajo svojo identiteto.

V KUD Petkovškovo nabrežje v prihodnje v primeru pridoblitve vseh potrebnih dovoljenjih načrtujejo postavitev splava na Ljubljanici, kjer bi prav tako potekali koncerti in drugi dogodki.

Del mesta je dogajanje v njem

"Seveda želijo gostinci Petkovškovo nabrežje narediti še bolj zanimivo. S tem, da na tem prostoru skrbijo za kulturno ponudbo, pa želijo ustvariti specifično situacijo," meni Uršič. To pa je med drugim to, kar dela mesto urbano, in to je dogajanje v njem. S poudarkom v širšem smislu, da številčnost nujno ne prinaša kakovosti.

Pa vendar "v mestu mora potekati različna prizoriščnost, ki pa je za razliko od Ljubljane v drugih metropolah veliko bolj spontana. Razlog za to je med drugim tudi to, da je Ljubljana majhna in je zato ves čas prisotna neka organizirana, umetna prizoriščnost. Vprašanje pa je tudi, ali je to, kar je namenjeno turistom, dobro tudi za domačine?"

Prav tako je spontana prizoriščnost v Ljubljani ovirana z zakonodajo, še poudarja sociolog. "Za vsak majhen dogodek so namreč zahtevani posebni ukrepi. Predpisi, ki veljajo v imenu varnosti, so po eni strani razumljivi, po drugi strani pa je pri nas kritična masa majhna. Zato ti predpisi bolj kot varovalno delujejo zaviralno."

V prostoru je treba ujeti pravo razmerje med bolj ali manj začrtanimi programi ter razumevanjem, da so klopi ob vodi in metri nabrežja, kjer ni gostinske ponudbe, enakovredno pomembni kot lokali, poudarja krajinska arhitekta in urbanistka.

Pogled nazaj na Petkovškovo nabrežje

Bolšji trg na Petkovškovem nabrežju, 1994 (foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS).

Pogled na Ljubljano, 1984 (foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS).

Parkirišča na Petkovškovem nabrežju. Ljubljana, 20. februar 1979. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. Parkirišča na Petkovškovem nabrežju, 1979 (foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS).