"Originalna" Romeo in Julija v Ljubljani

Balet v treh dejanjih Romeo in Julija na glasbeno podlago Sergeja Prokofjeva so prvič izvedli v Rusiji v gledališču Kirov, današnjem Mariinskem gledališču, 11. januarja leta 1940 na koreografijo Leonida Lavrovskega. Občinstvo v Ljubljani si bo lahko različico, ki sledi uspešni izvirni zasnovi izpred 75 let, ogledalo 13. in 14. julija ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Nadarjeni ruski skladatelj in pianist Sergej Prokofjev (1891, Sontsovka–1953, Moskva) je pod mentorstvom svoje matere napisal prvo opero Velikan, ko je bil star komaj devet let. Obsegala je tri dejanja in šest prizorov, uprizoritev pa je doživela v zasedbi njegovih prijateljev v domačem krogu. Študiral je na sanktpeterburškem konservatoriju, kjer se ni zgledoval toliko po starejših profesorjih (Ljadov in Rimski-Korsakov), temveč predvsem po študijskih kolegih iz višjih letnikov (Asafjev in Mjaskovski). Med študijem je preizkušal nove kompozicijske tehnike in jih na večerih sodobne glasbe tudi predstavljal. Poleg modernističnih nagibov je v njegovih skladbah mogoče prepoznati neoklasicističen slog, na primer v prvi simfoniji Klasični, ki znova prikliče spomin na Haydna.

Podobnim trendom sledi tudi balet Romeo in Julija, ki je zahteval bolj tradicionalen pristop, a ni izključil visokih umetniških prizadevanj. Po izselitvi v Zahodno Evropo in ZDA se je skladatelj ustalil v Parizu, kjer je s Sergejem Djagilevom sodeloval pri treh baletih, to so bili Zgodba o norcu, ki je prelisičil sedem norcev, Jekleni skok in Izgubljeni sin. Kritiki in kolegi so jih sprejeli z navdušenjem, toda prvi obsežnejši balet je nastal šele po naročilu Sergeja Radlova (umetniški vodja leningrajskega Državnega akademskega gledališča Opera in balet, ki je uprizoril prvo rusko predstavo Prokofjeve opere Zaljubljen v tri oranže).

V sodelovanju z gledališkim kritikom Adrianom Piotrovskim in koreografom Leonidom Lavrovskim je Prokofjev leta 1935 ustvaril balet Romeo in Julija po Shakespearovi predlogi. Toda ni šlo vse tako, kot si je zamislil skladatelj. Želel si je srečnega konca, ker, kot je dejal, "živi ljudje lahko plešejo, umirajoči ne morejo", a to ni bilo dobro sprejeto. Po prepričevanju Radlova in Lavrovskega je tako partitura dobila še nekaj dodatnih točk in tragičen konec. Rusija si je balet lahko ogledala šele leta 1940 v gledališču Kirov, današnjem Mariinskem gledališču iz Sankt Peterburga, v moskovskem Bolšoj teatru pa šest let pozneje. Takoj je postal paradni konj sovjetskega baleta in začel osvajati mednarodne repertoarje.

Vanj je skladatelj vnesel teme, povezane z glavnimi junaki, njihovimi dejanji, ljubeznijo in konfliktom. Še posebej zanimiva je ljubezenska tema med Romeom in Julijo, polna hrepenenja, topline, strasti in milosti. Skladatelj je delo prepletel z neoklasicističnimi prvinami v obliki plesnih točk, kot so menuet, gavota, variacija, in mu dodal tudi folklorni ples.

Glasba je koreografa Leonida Lavrovskega spodbudila k reševanju dramatičnih konfliktov in teatralnosti, k vključitvi inovativnih tehnik in različnih plesnih slogov. Z izrazno mimiko je na oder prinesel realističen slog.

V Ljubljani si bomo lahko v okviru 63. Ljubljana Festivala ogledali balet Romeo in Julija, ki sledi uspešni izvirni zasnovi izpred 75 let. 13. in 14. julija ga bosta ob 20. uri v Cankarjevem domu izvedla balet in orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga.

Kot Julija bo 13. 7. nastopila Viktorija Tereškina. Nosi naziv častna umetnica Rusije (2008); Mariinskemu se je pridružila leta 2001, trenutno je tamkajšnja primabalerina. Njen repertoar zajema glavne vloge vseh klasičnih baletov Mariinskega gledališča: Giselle (Giselle), Bajadera (Nikija), Labodje jezero (Odette-Odile), Rajmonda (Rajmonda), Trnuljčica (princesa Aurora), Korzar (Medora), Don Kihot (Kitri) ter tudi balete Michela Fokina, Jurija Grigoroviča, Haralda Landerja, Georgea Balanchina, Jeromeja Robbinsa, Frederica Ashtona, Hansa van Manena, Williama Forsytheja, Alekseja Ratmanskega, Angelina Preljocaja in Wayna McGregorja.

V drugem večer pa bo kot Julija nastopila Jekaterina Osmolnikova, ki je članica baletnega ansambla v Mariinskem gledališču od leta 1999. Njen repertoar vključuje balete Silfida (Silfida), Giselle (Giselle, Klasični duet), Labodje jezero (Odette-Odile, Prinčev prijatelj), Korzar (Gulnara), Bajadera (Gamzati), Trnuljčica (princesa Aurora, princesa Florina), Don Kihot (Kitri, Kraljica nimf), Apollo (Terpsihora), Dragulji (Smaragdi, Diamanti), Serenada idr.

V vlogi Romea bo prvi večer Vladimir Škljarov, ki se je Mariinskemu gledališču pridružil leta 2003, kjer je glavni plesalec od leta 2011. Izvaja glavne vloge klasičnega repertoarja (Silfida, James; Giselle, Albrecht; Korzar, Ali; Bajadera, Solor; Trnuljčica, princ Désiré; Labodje jezero, princ Siegfried; Rajmonda, Jean de Brienne; Don Kihot, Basil) in tudi vloge iz baletov Georgea Balanchina, Haralda Landerja, Frederica Ashtona, Hansa van Manena, Williama Forsytheja, Wayna McGregorja in Alekseja Ratmanskega.

Naslednji dan bo v vlogi Romea nastopil Maksim Zjuzin, ki je del baletnega ansambla Mariinskega gledališča od leta 2001. Njegov repertoar obsega balete Giselle (Albrecht, Klasični duet), Silfida (Mladostniki), Korzar (Lankedem), Trnuljčica (princ Désiré, Sinja ptica), Labodje jezero (princ Siegfried, Prinčev prijatelj), Georgea Balanchina: Izgubljeni sin (Izgubljeni sin, Prijatelj izgubljenega sina), pa Dragulji (Smaragdi, Diamanti), Štirje temperamenti (Melancholija), Čajkovski Pas de Deux, Čajkovski Klavirski koncert št. 2, Simfonija v C (1. stavek) in Tema in variacije idr.

Več informacij na www.ljubljanafestival.si.