Nova knjiga o Titu s prvič objavljenimi odlomki iz njegovega dnevnika

Simićeva knjiga je po besedah urednika Aleksandra Pišlarja maja letos izšla v Beogradu v 15.000 izvodih in je bila v desetih dneh razprodana. Podoben uspeh je doživela na Hrvaškem, kjer so že po dveh tednih natisnili drugo izdajo. V slovensko izdajo je avtor vključil več kot 100 novih dejstev o Titu in njegovem času, ki v srbsko in hrvaško izdajo niso bila vključeni. Tako so denimo v knjigi prvič objavljeni odlomki iz Titovega dnevnika, za katerega se do letos ni vedelo, da obstaja. Tito je za seboj pustil vrsto ugank

Simič se je, kot je pojasnil, pisanja knjige lotil z namenom, da bralcem predstavi nova dejstva. Tito je namreč po smrti za seboj pustil vrsto ugank, še posebej malo je bilo znanega o njegovih moskovskih letih, ki pa so bila ključna v njegovi politični karieri. Tako je v Moskvi 18 let proučeval dokumente o tem obdobju Titove kariere. Konec leta 2008 je sklenil tudi dvajsetletna raziskovanja manj znanih in popolnoma neznanih gradiv o Titu, ki jih hranijo v Beograjskih arhivih.

Pisec spremne besede Janko Prunk je ocenil, da se je Simić poglobil v Titovo življenje in delovanje do te mere, kot se za stroko spodobi in odkril vrsto novih dokumentov. Vendar pa je njegov pristop le eden od pristopov pisanja knjig o Titu, zato bodo knjige o tej pomembni zgodovinski osebnosti še izhajale.

Nova odkritja prinašajo novo kritičnost "Titova slika se bo še ostrila. Zgodovinski objektiv se z distance ostri. Vedno nova odkritja prinašajo novo kritičnost in to je legitimna naloga zgodovinske vede," meni Prunk.

Titova osebnost je najmanj reflektirana pri Slovencih Kot je dejal, na Slovenskem Tito še vedno velja za veliko osebnost. Verjetno smo Slovenci od narodov nekdanje Jugoslavije danes še najbolj zavezani Titu. Njegova osebnost je najmanj reflektirana pri nas, čeprav se je močno vpletal tudi v slovensko politiko, meni Prunk.

Sam je prepričan, da bi bila za Slovence zanimiva knjiga domačega avtorja, ki bi objavil slovenski pogled na Tita in njegovo vlogo v slovenski zgodovini. Vendar pa bi avtor v njej moral razjasniti številne temeljne probleme slovenske zgodovine, v katere se je Tito usodno vpletel. Tako bi denimo moral pojasniti Titov ukaz o suspenzu in zaprtju voditelja Osvobodilne fronte slovenskega naroda Borisa Kidriča maja 1944 ali njegovo odločitev, zakaj je junija 1945 tako brezpogojno sprejel ultimat britanskega premiera Winstona Churchilla in umaknil Jugoslovansko armado iz Trsta.

Knjiga se bere kot napeta kriminalna zgodba Sicer pa se, kot je v spremni besedi zapisal Prunk, knjiga "bere kot napeta kriminalna zgodba, ki bralca nedvomno pritegne in potrjuje velik pripovedni talent srbskih piscev" in dalje: "Nedvomno bo izzvala nove nasprotne poglede na osebnost Josipa Broza - Tita."