Na največjem in najpomembnejšem knjižnem sejmu pri nas bo letos v središču Italija

Na Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo med 23. in 27. novembrom, bodo letos sodelovali 104 razstavljavci, novih bo tri tisoč knjig, gostili pa bodo 30 tujih in 100 slovenskih avtorjev ter avtoric. 

V letošnjem središču dogajanja bo Italija. Zato bodo dogodek med drugim obiskali tržaška pisateljica Susanna Tamaro, novinar in pisatelj Paolo Rumiz in s številnimi nagradami ovenčan Antonio Scurati. Med vidnejšimi sodobnimi misleci, humanisti bosta gosta tudi filozofa Giorgio Agamben in Franco Berardi.

V Ljubljano kot častna govornica ob odprtju prihaja avtorica, založnica in filmarka Elisabetta Sgarbi, ki bo predstavila svojo neodvisno založbo in spregovorila o italijanskem založniškem trgu.

Med tujimi gosti sejma bodo tudi norveška pisateljica za otroke in mladino Maria Parr, v Avstriji živeči bolgarski pisatelj Dimitre Dinev ter mladi bosansko-hercegovski avtor Marko Dejanović. Ob prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, osrednji prireditvi, posvečeni slovenski knjigi in avtorjem ter avtoricam, predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina opozarja, da je položaj knjige pri nas vse slabši. Odnos države,pravi, je do knjige ignorantski in aroganten. Foto: Matej Leskovšek

Knjigi se pri nas vedno slabše piše

Ob prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina pravi, da gre "zagotovo za osrednjo slovensko prireditev, posvečeno slovenski knjigi in avtorjem". Predstavlja vso domačo in tudi nekaj tuje produkcije, zlasti prevedene. Za sejem, kot dodaja, pa je pomembno, da se širi prek domačih meja. Lani je tako bila v fokusu Francija, letos je Italija. V duhu lanskega poudarka bo letošnji sejem obiskala tudi nekdanja predstavnica za stike z javnostjo sodišča v Haagu in novinarka Florence Hartmann.   

Vendar pa, kot pravi Svetina, mora ob knjižnem sejmu, ki je pred vrati, opozoriti na paradoks. "Položaj knjige in avtorjev pri nas je vedno slabši. Država se do knjige vede arogantno in ignorantsko."

Več za davek na knjigo, kot njeno subvencioniranje

"Država, torej vlada in njen predsednik, ne razume njenega pomena. Čeprav se velikokrat sliši, da smo narod knjige, se sredstva za kulturo, knjigo vztrajno zmanjšujejo. Država več pobere z davkom na knjigo, kot prispeva k njeni produkciji," je kritičen Svetina. Razmerje med davkom na knjigo in njenim subvencioniranjem je tako skoraj 3:1, še poudarja predsednik društva pisateljev. 

"Gre za anomalijo, ki bi jo bilo mogoče popraviti čez noč," še pravi pesnik in dramatik. Dodaja, da so v društvu večkrat pripravili konkretne predloge rešitev, vendar nanje birokrati sploh ne odgovarjajo, če pa že, pa z izgovori, zakaj teh ni mogoče uresničiti. Ob tem poudarja še problematiko Mladinske knjige, ki je v slabi banki, zanjo pa iščejo kupca. "Ta bo tujec, ki zagotovo ne bo imel zanimanja za izdajanje slovenske knjige." Kar pa je težava tudi zato, ker je omenjena založba edina tako široko usposobljena, da pokriva široko področje od otroške literature in vse do enciklopedij. V njej je tudi Cankarjeva založba, edina, specializirana za izdajanje leksikonov in slovarjev pri nas.

V Društvu slovenskih pisateljev so že pred letom in pol predlagali predsedniku vlade, naj poskrbi za ustrezen status Mladinske knjige. Kar pomeni, da bi to prepoznali kot strateško naložbo in bi jo s slabe banke prenesli na Slovenski državni holding. Tako bi postala last države in bi lahko postala neke vrste javni zavod.

Knjižni dogodek vsako leto obišče 30 tisoč ljudi, od tega sedem tisoč otrok in mladih (fotografija je simbolna). Foto: Arhiv SKS

Praznik knjige, kritika politike

"Knjigi je treba vrniti položaj, ki ga je imela nekoč, v časih, ki jim radi pravimo totalitarni. Potrebna je radikalna sprememba v odnosu do knjige in avtorjev, kar pomeni tudi 100-odstotni dvig honorarjev za ustvarjalce. Vendar pisatelji, tudi naše društvo preprosto nimamo sogovornika, saj predsednik vlade, kaj šele finančni minister (ministrica) našim predlogom ne prisluhne. Menim, da jih to niti ne zanima. Minister za kulturo pri vsem žal nima prave teže. Tako kot noben minister oziroma  ministrica za kulturo pred njim, saj je vse drugo pomembnejše," je še jasen Svetina. Seveda so pomembni zdravstvo, šolstvo in druga področja, vendar je kultura tista, na katero se tako radi sklicujemo in se na njej utemeljujemo, sklene sogovornik.

Živo dogajanje na sejmu

Foto: Jošt Franko Praznik knjige, kot sejem označuje tudi Ivo Svetina, bo letos spremljalo več kot 280 dogodkov, od pogovorov z gosti do drugih debatnih dogodkov, ki bodo poskrbeli, da bo sejem živo stičišče med razstavljavci, ustvarjalci in obiskovalci.

Na pisateljskem odru bodo na primer gostili pisatelje iz petih držav, skupno pripravili okoli 40 dogodkov, na njem pa podelili tudi nagrado knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec ter nagradi Radojke Vrančič.

Med gosti na tem dogodku bo tudi letošnja dobitnica Jenkove nagrade, pesnica Anja Golob. Ustvarjalka se bo sejma udeležila tudi v vlogi glavne urednice založbe VigeVageKnjige.

O knjižnem sejmu urednica pravi: "Za nas kot neodvisno založbo, ki deluje tako rekoč izključno z lastnim vloženim kapitalom, je Slovenski knjižni sejem kot miklavž, božič, novo leto in velika noč obenem. Nanj se pripravljamo od avgusta in za nas je to točka, okoli katere se nekako po malem vrti vse koledarsko leto. Za premiero na sejmu smo letos načrtovali tudi svoj zadnji letošnji izid – biografijo Rose Luxemburg v risoromanu Rdeča Rosa. Skrajno se veselimo srečanj z bralstvom in debat o knjigah."

Nagrajevanje knjig in avtorjev

Na sejmu bodo podelili še druge nagrade, in sicer veliko nagrado SKS za knjigo leta, za najlepšo slovensko knjigo, podelili pa bodo tudi priznanja zlata hruška ter razglasili dobitnico nagrade mira. Prvič bodo nagradili najboljšo stojnico.

Na obisk v Brežice

Knjižni dogodek, ki ga vsako leto obišče 30 tisoč ljudi, od tega sedem tisoč otrok in mladine, se najmlajšim bralcem posveča v sklopu Cicifest. Letošnja novost je, da bo sejem odšel v goste v Brežice. V Ljubljani pa bodo gostili Tolmin.