SiolNET. Trendi Kultura
3,81

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ljubljanska vila za nove čase #foto

3,81

termometer

vila pen
Foto: Ana Kovač

Lesen paviljon kot oder ali knjižnica, spominski park pisateljev in pisateljic ter prizidek, to so nekatere od arhitekturnih idej za prenovo in oživitev meščanske vile z vrtom na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

"Prenove Ebenspangerjeve vile smo se v okviru seminarja pri profesorju Milošu Florjančiču lotili na pobudo Društva slovenskih pisateljev, ki ima v stavbi svoj sedež, v njej pa deluje tudi restavracija Pen Klub. Zanimalo jih je, kako bi objekt, ki ima v bližini Moderne galerije, Narodne galerije in Opere dober položaj, v današnjem času s prenovo še bolj zaživel," o izhodiščih nastajanja idejnih zasnov študentov arhitekture pripoveduje Mina Hiršman, ki je bila skupaj z omenjenim profesorjem in Katjo Aljaž pri tem v vlogi mentorice.

Pri prevetritvi možnosti za obnovo in oživitev meščanske vile, zgrajene leta 1879, "so študentje dober medij, saj je njihov pogled neobremenjen, kar se je izkazalo tudi pri tej ljubljanski vili, ki ima svojo bogato zgodovino", pojasnjuje asistentka z arhitekturne fakultete. "Seveda smo se med raziskovanjem posvetovali tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki ima svoje zahteve pri zaščiti stavbe.

Avtor Ebenspangerjeve vile na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani, zgrajene v 19. stoletju, do danes je ohranila ime po trgovcu, njenem lastniku iz 20. stoletja, ni znan. Avtor Ebenspangerjeve vile na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani, zgrajene v 19. stoletju, do danes je ohranila ime po trgovcu, njenem lastniku iz 20. stoletja, ni znan. Foto: Ana Kovač

Vsako varovanje namreč prinese veliko omejitev, ki jih je v projektiranju treba upoštevati," dodaja sogovornica. Teh so sicer s študenti držali, deloma pa so v idejnih zasnovah namerno tudi prestopili. "Ne nazadnje je to prednost študentskih projektov, ki lahko prestopijo začrtane meje in pokažejo stanje, do katerega v realnem svetu mogoče sploh ne bi prišli. Torej premišljujejo, kaj korak dlje ponuja."

Širok pogled na arhitekturne možnosti

Predlogi obnove ljubljanske meščanske vile z vrtom, ta je ena od njenih prednosti, predstavljajo širok pogled na to, kaj vse je v tem kontekstu mogoče. "Dobro in zanimivo je, da si je vsaka skupina študentov zastavila drugačna izhodišča. Nekateri so kot večjo prednost prepoznali vrt in se tako spraševali, kako brez bistvenih posegov v zunanjosti oživiti objekt. Medtem ko so drugi ubrali obratno pot in se posvetili premisleku, kako reprezentančne notranje prostore, kot na primer restavracijo in sejno sobo društva, ohraniti, ob tem pa dodatni program umestiti v prizidek," Miha Hiršman strne nastale idejne projekte.

Pri prevetritvi možnosti za obnovo in oživitev meščanske vile "so študentje dober medij, saj je njihov pogled neobremenjen, kar se je izkazalo tudi pri tej ljubljanski vili, ki ima svojo bogato zgodovino", pojasnjuje Mina Hiršman z arhitekturne fakultete, kjer je v okviru seminarja nastalo pet idejnih zasnov za prenovo in oživitev objekta. Pri prevetritvi možnosti za obnovo in oživitev meščanske vile "so študentje dober medij, saj je njihov pogled neobremenjen, kar se je izkazalo tudi pri tej ljubljanski vili, ki ima svojo bogato zgodovino", pojasnjuje Mina Hiršman z arhitekturne fakultete, kjer je v okviru seminarja nastalo pet idejnih zasnov za prenovo in oživitev objekta. Foto: Ana Kovač

Kaj in kako ohraniti?

Prav vprašanje, na kakšen način stopiti v dialog z zgodovino tega prostora, stavbe, v kateri ima svoj sedež Društvo pisateljev Slovenije od leta 1957, v njem pa dolgo deluje že legendarni Pen Klub, pa je zapleteno, pravi sogovornica. Gre namreč za zaščiteno vilo, ki je predlagana, da postane celo kulturni spomenik državnega pomena, v njej pa je bilo v restavraciji Pri Mikiju, kot se je ime pogovorno obdržalo, od šestdesetih let prejšnjega stoletja zbirališče kulturno-umetniške scene.

"Kako zavarovati značaj in šarm, ki ga nosi ta objekt? Je za to dovolj, da ohranimo stene, pohištvo, barve? Ali pa bomo to obdržali, četudi porušimo stene? Ali pa bi bilo smiselno oblikovati drugačen značaj za nove čase in način življenja in ali bi to bilo smiselno," smeri razmišljanja o tem prostoru predstavlja arhitektka. Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni, do sklepa pa je mogoče priti prek dialoga različnih deležnikov. "Če objekt varujemo zgolj takšnega, kot je, je tudi vprašanje, ali lahko s tem dosežemo njegovo oživitev," še dodaja Mina Hiršman.

Pri vseh preverjanjih mogočih rešitev pa je bil vrt, ki je ena od prednosti stavbe, pomemben del projekta. Pri vseh preverjanjih mogočih rešitev pa je bil vrt, ki je ena od prednosti stavbe, pomemben del projekta. Foto: Ana Kovač

Uresničevanje možnosti, ki jih ponuja vrt

Pri vseh preverjanjih mogočih rešitev pa je bil vrt pomemben del projekta. Obstoječa povezava med vrtom ni stavbo v sedanjem stanju namreč ni najboljša in ne izkorišča vseh njegovih potencialov, poudarja arhitektka.

"Na vrtu na primer stoji lesen paviljon, ki je bil prej na vrtu Piccolijeve vile, pa so ga z gradnjo prizidka Opere in tako rušitve tamkajšnje vile prestavili sem, kjer zdaj sameva na vogalu in je brez funkcije." Zato so v enem od projektov predlagali, da bi v njem nastal oder, v drugem primeru pa, da bi to postala knjižnica za goste lokala.

"Kako zavarovati značaj in šarm, ki ga nosi ta objekt? Je za to dovolj, da ohranimo stene, pohištvo, barve? Ali pa bomo to obdržali, četudi porušimo stene? Ali pa bi bilo smiselno oblikovati drug karakter za nove čase in način življenja in ali bi to bilo smiselno," so nekatera od zapletenih vprašanj, povezanih s prenovo ljubljanske vile, pravi arhitektka Mina Hiršman. "Kako zavarovati značaj in šarm, ki ga nosi ta objekt? Je za to dovolj, da ohranimo stene, pohištvo, barve? Ali pa bomo to obdržali, četudi porušimo stene? Ali pa bi bilo smiselno oblikovati drug karakter za nove čase in način življenja in ali bi to bilo smiselno," so nekatera od zapletenih vprašanj, povezanih s prenovo ljubljanske vile, pravi arhitektka Mina Hiršman. Foto: Ana Kovač

Prav tako je vprašanje, kaj storiti s parkiriščem, ki se zajeda v površino vrta. Seveda so parkirna mesta praktična, "vendar je to na takšnem prostoru, v središču mesta in v kulturni sredini, res njuno potrebno. Ne bi parkirnih mest raje zagotovili z rezerviranjem prostora na ulici, vrt pa povečali", se tudi sprašuje asistentka z arhitekturne fakultete. V projektih pa so se študenti tako poglobljeno ukvarjali tudi s tem, kako ohraniti pojavnost vrta, ga z minimalnim posegi urediti in kako njegovo povezavo z objektom okrepiti ter uresničiti vse njegove možnosti. "Vrt in objekt je treba obravnavati celovito. To je bistveno," pa še poudarja Mina Hiršman.

Vrt in objekt je treba pri prenovi obravnavati celovito. Vrt in objekt je treba pri prenovi obravnavati celovito. Foto: Ana Kovač

"Le nova ograja"

Zasnova Andraža Hrovata, Timoteja Jevšenaka, Amadeja Lisca in Monike Vešligaja

Prenova vile PEN

V projektu študenti predlagajo odstranitev obstoječe ograje ob Prešernovi cesti, ki jo nadomestijo z longitudialnim paviljonom oziroma "razširjeno ograjo", v kateri so kavarna, knjigarna in večnamenske prireditvene dvorane. Lahka konstrukcija in okenski okvirji zavzemajo višino obstoječe ograje, nadomestijo pa jo knjižne police v notranjosti. Te bi skozi leta polnili z novimi književnimi deli, ob tem pa dopuščali pogled v notranjost prizidka in naprej v vrt.

pen prenova

Zasnova ne predvideva večjih posegov v obstoječo zasaditev, le nekaj rezredčitve in ureditve. Stara vila pa je le osvežena tako zunaj kot znotraj, kjer z minimalnimi posegi, kot je racionalizacija razporeditve novega in ohranjenega zgodovinskega pohištva, prostori na novo funkcionalno zadihajo. Legendarna restavracija ohranja elemente ureditve iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ohranjena lesena vrtna uta pa postane letni oder.
Prenova vile PEN
Prenova vile PEN

Navzven nič, navznoter pa ...

Zasnova Andreje Benedejčič, Tjaše Kuhar in Anje Zabavnik

Prenova vile PEN
Skupina je projekt prenove vile oblikovala ob zamisli o ohranitvi fasadnega plašča vile, prostorske izboljšave pa zagotovila s posegi v njeni notranjosti, in sicer predvsem z novo prostorsko organizacijo. Ukvarjali so se z ločevanjem javnega in zasebnega, ob tem pa so želeli zagotoviti večjo povezanost tudi v vertikalni smeri.

Z vsebinsko in oblikovno zasnovo kletne in pritlične zasnove pa se notranjost odpira navzven. V klet je tako umeščen jazz bar, ki se s poglobitvijo dela vrta proti Cankarjevi cesti povezuje z zunanjim delom. Obstoječi leseni vrtni paviljon pri vhodu pa je postavljen v vlogo barske knjižnice. V pritličje, povezano s kletjo, je prestavljena tudi restavracija, v kateri so ohranjeni ključni elementi pohištva, barv in tlakov njene predhodnice. Ta ima zdaj svoje mesto v prvem nadstropju, ki bi po tej predlogi pripadlo prostorom za dogodke društva, v mansardi pa bi nastali njihove pisarne in preostalo.

Nazaj v prihodnost

Zasnova Aljoše Bratkoviča, Jureta Horvata, Vesne Perovnik in Domagoja Vesića

Prenova vile PEN

Ebenspangerjevi vili odstranijo njena prizidka iz začetka 20. stoletja, na teh mestih pa tako zasnova omogoča dostop do pritličja objekta s Tomšičeve ulice, medtem ko se s Cankarjeve ceste prek nove klančine zunanji prostor spušča do kletnih prostorov. 

Široka klančina, ki je vzporedna s Prešernovo cesto, pa ni samo povezava, temveč tudi večnamenska površina, na kateri se odvijajo različni dogodki, tja je umeščen tudi vrt knjižne kavarne, ki dobi svoje prostore v kleti. Vrt, ki gleda na Tomšičevo ulico, pa je urejen na knjižnico na prostem.

Pritličje in nadstropje vile ostaneta z blagimi in osvežitvami čim bolj ohranjena, medtem ko v kleti in mansardi, ki nista strogo kulturno zaščitena, v celoti spreminjajo namebnost. V pritličju ostanejo prostori DSP in z rahlo reorganizacijo tu svoje mesto dobijo tudi pisarniški prostori iz prve etaže. Restavracija, ki ostane na sedanjem mestu, se zaradi selitve pisarn razširi. V mansardi pa skupina predlaga oblikovanje prostorov za rezidenčni program književnikov, v kleti kavarno s knjigarno, ki se poleti širi še navzven.

Na mestu porušenih prizidkov vile nastane novo pročelje iz stekla in kovin.

Prenova vile PEN

Prenova vile PEN

Rastlinjak v več etažah

Zasnova Luke Dekleve, Nina Jedlovčnik in Iana Kirina

Prenova vile PEN

Izhodišče pričujoče idejne zasnove prenove je ohraniti vrt, ob tem pa to osrednjo prednost tega prostora še poudariti. Nove kulturne vsebine, po katerih je potreba in želja zaradi cilja oživitve prostore, svoje mesto dobijo v prizidku na ožini med Opero in vilo.

Transparentni prizidek ima vlogo vmesnega prostora, ki je hkrati del zunanjega kot notranjega prostora. Torej vrta in vile. V njem so vhodna avla s kavarno in razstavnim prostorom, nad njim pa knjižnica, dvorana, restavracija in terasa.  

Prenova vile PEN

Prenova vile PEN

Srce vile

Zasnova Tjaše Čakš, Mance Kranjc in Medeje Tomazevič

Prenova vile PEN V tem primeru idejne zasnove je skupina študentov premišljevala, kako vili z bogato zgodovino dodati novo uporabo. V projektu so študentke obravnavale vrt kot največjo prednost lokacije v mestnem središču, zato so vanj posegle minimalno. Ohranile so vsa drevesa, uredile le nov prehod skozi vrt in vilo, ki poveže Tomšičevo in Cankarjevo cesto, ter ob njem uredile spominski park slovenskih pisateljev in pisateljic. 

Nova pot se izteka skozi visoko pritličje in kot dvovišinska večnamenska dvorana, ki je lahko razširitev restavracije ali bara  ta je tik ob njej ali pa je prostor namenjen različnim dogodkom, opremljena s knjižnimi policami pa oblikuje novo srce vile. V nadstropje so umeščeni društveni prostori, medtem ko klet namenjena pomožnim programom in kuhinji restavracije.
Prenova vile PEN

Prenova vile PEN

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 28
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin