Kulturo bo, kot kaže, vodila strokovnjakinja za zavarovalništvo

Julijana Bizjak Mlakar je, kot je pred časom dejal Igor Koršič, koordinator Koordinacijskega odbora kulture Slovenije, v slovenski kulturi brez referenc. Njeno imenovanje za ministrico je bilo presenečenje tako za kulturnike in kulturnice kot za širšo javnost, saj se je Julijana Bizjak Mlakar do zdaj udejstvovala predvsem v zdravstvu.

Profesorica matematike in višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu Kot piše na njeni spletni strani, je Kamničanka, ki je študirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, profesorica matematike. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je magistrirala iz poslovne politike in organizacije, s podiplomskim študijem zavarovalnih financ in aktuarstva pa si je pridobila naziv pooblaščena aktuarka. Habilitirana je bila v naziv višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu, še piše na njeni spletni strani.

Njene poklicne reference so predvsem s področja zavarovalništva. Bila je svetovalka direktorja Agencije za zavarovalni nadzor in področna sekretarka, delala je na zavarovalnici Triglav, na ZZZS, bila je tudi članica uprave Vzajemne. Na Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku je bila učiteljica in pomočnica ravnatelja. Je tudi pobudnica in soustanoviteljica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva.

Cerar ni poslušal kulturnikov Še preden je bila kandidatura Julijane Bizjak Mlakar za kulturno ministrico uradna, so se oglasili kulturniki. V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) in Slovenskem centru PEN so Mira Cerarja v odprtem pismu pozvali, naj bo pri izbiri novega ministra za kulturo bolj skrben. Po njihovem mnenju minister za kulturo ni le "drobiž v strankarskih političnih preigravanjih in kupčijah", ampak je "duša in obraz slovenske nacije".

Podobno so storili v Koordinacijskem odboru kulture Slovenije (KOKS), katere koordinator Igor Koršič, sicer profesor na AGRFT, je dejal, da o Julijani Bizjak Mlakar za zdaj lahko rečemo samo to, da je v slovenski kulturi brez referenc.

DeSUS v slovenskem kulturnem prostoru ceni predvsem Avsenike Če o kandidatki za kulturno ministrico vemo bolj malo, vsaj glede njenih preferenc in referenc v slovenski kulturi, pa poznamo kulturne usmeritve njene stranke. V DeSUS so namreč za Planet Siol.net pred volitvami med drugim dejali, da podpirajo samostojno kulturno ministrstvo, povečanje vlaganj v kulturo, najem stalnega prostora v Arzenalih na beneškem bienalu in davčne olajšave pri nakupovanju umetnin.

Na vprašanje, koliko naj država vlaga v kulturo, so dejali, da "država mora sofinancirati nacionalno in lokalno pomembne kulturne programe, ki ne morejo biti prepuščeni zgolj trgu". Med umetniki in umetnicami, ki so v zadnjih letih najbolj zaznamovali ali zaznamovale slovensko umetnost, pa so pri DeSUS navedli Avsenike: "Prav gotovo je to tisti del kulture, ki ga sicer večina stroke v kulturi ne ocenjuje kot visoko umetnost. Gre za Ansambel bratov Avsenik in še posebej Slavka Avsenika. V stranki DeSUS menimo, da bi moral Slavko Avsenik za svoje življenjsko delo prejeti tudi katero izmed nacionalnih kulturnih priznanj, ki jih do zdaj še vedno ni prejel."