Dopisnica iz Rima Mojca Širok v knjigi Zadnji rimski cesar ne razkriva le vseobsegajoče vladavine italijanskega premiera Silvia Berlusconija, temveč odgovarja tudi na bistveno vprašanje.
Gre za vprašanje zakaj se je Berlusconi obdržal na oblasti. Širokova je knjigo, ki je izšla pri založbi Finance, predstavila na večeru knjigarne Konzorcij Zmenek s knjigo.
Berlusconi "v Evropi edinstvena anomalija"
Pogovor s Širokovo je vodila njena kolegica Saša Vidmajer, ki je uvodoma dejala, da je Berlusconi "v Evropi edinstvena anomalija". Kaže na to, kako tanka je lahko meja med zasebnim in javnim, ki ni značilna zgolj za Italijo. Berlusconi vodi državo, kot da bi bilo podjetje, toda to podjetje je ves čas v izrednem stanju. Približno toliko o italijanskih družbeno-političnih razmerah ve slovenska javnost, ki po besedah Širokove Italije v širšem smislu ne razume.
Obljube o novem zagonu, trdnosti in varni prihodnosti
Zakaj se je Italiji sploh zgodil Berlusconi? Razlogov je več, toda Širokova kot enega bistvenih navaja korupcijske škandale, ki so leta 1992 pripeljali do razpada italijanskih političnih strank. Medijski mogotec Berlusconi je takrat ostal brez političnih botrov, zato se je odločil, da prazen politični prostor zasede sam. Italijanski volivci so bili naveličani levo-sredinske koalicije, ki so jo sestavljale stranke z diametralno nasprotnimi političnimi programi. Predsedniki vlad so se menjavali kot po tekočem traku, medtem ko je Berlusconi obljubljal nov zagon, trdnost in varno prihodnost.
Berlusconi je volivce seveda, tako Širokova, prepričal tudi z osebnim šarmom in poudarjanjem bogastva, ki naj bi bil dokaz, da v politiko ne vstopa zaradi denarja. Toda v vmesnem času, od leta 2001 do danes, so se italijanski volivci lahko prepričali, kakšno politiko vodi Berlusconi: nična gospodarska rast in sesutje javnih sistemov.
Zmaga na račun všečnega in lahkotnega TV programa?
Toda Berlusconi je še vedno na oblasti. Pomembno vlogo za njegov obstoj igrajo TV hiše, ki so v njegovi lasti, in tudi državna televizija, na katero ima Berlusconi prav tako velik vpliv. Večina Italijanov, kar 80 odstotkov, črpa informacije izključno prek televizijskega medija, je poudarila Širokova. Nezanemarljiv je tudi podatek, da je Berlusconi s svojim všečnim in lahkotnim programom na komercialnih televizijah konec sedemdesetih let pridobil številne gledalce, ki so kasneje postali njegovi volivci.
Italijani Berlusconija volijo tudi zato, ker je levica v krizi in ne zna ponuditi prepričljive alternative. Levica se je po besedah avtorice knjige Zadnji rimski cesar pri Berlusconiju uštela vsaj dvakrat. Na začetku ga je podcenjevala, kasneje, ko je bila v vladi, pa zakonsko ni uredila Berlusconijevih navzkrižnih interesov.
Širok: Ni potrebe po manjvrednostnem kompleksu pred Italijo
Širokova se je dotaknila tudi slovensko-italijanskih odnosov. Uradna italijanska politika Slovenijo vedno znova prezre, res pa je tudi, da Slovenija vse od lanskega oktobra v Rimu nima svojega veleposlanika. Slovenija nima razlogov, da bi imela pred Italijo manjvrednostni kompleks, saj jo je v 15 letih v marsičem prehitela, vključno z bruto domačim proizvodom na prebivalca.
"Vse je v rokah Berlusconija"
V kontekstu primerjave Slovenije in Italije se postavlja tudi vprašanje o primerljivosti zgoščenosti gospodarske, politične in medijske moči v rokah ene osebe ali manjše skupine. Po besedah Širokove je italijanski fenomen ta, da je vse v rokah Berlusconija, toda tudi za sodobne demokracije, ne le slovensko, so značilne koncentracije moči.
"Berlusconi se lahko obdrži še 10 let"
Mojca Širok je na koncu opravila še hiter izračun. Glede na to, da italijansko politiko določa ostarel vodilni razred, se 72-letni Berlusconi lahko obdrži še 10 let. "Za Italijo me ne skrbi, ne glede na vse. Italijani imajo preživetveni nagon," je dejala Širokova.
1
