Četrtek, 4. 4. 2019, 13.34
5 let, 7 mesecev
Festival z nešteto razlogi za obstoj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Ustvarjalci in ustvarjalke Festivala angažiranega pisanja Itn., ki je do lani še imel predznak mladinski, poudarjajo, da starost ni osebna okoliščina, ki nujno določa posameznikove knjižne preference, videnja sveta, želje in družbeno kritičnost. Zato je generacijski predznak letos odpadel, saj festival problematizira družbene teme, ki naslavljajo vse.
Festival angažiranega pisanja Int. izbira med avtorji in avtoricami, ki opozarjajo na spregledano in samoumevno, naslavljajo predsodke in podajajo poudarke, za katere verjamejo, da vodijo k ustvarjanju boljšega sveta. Išče tudi inovativne načine predstavitve knjig in tako v nizu svojih dogodkov ob predavanjih, predstavah in družabni igri med drugim vabi na literarni zajtrk.
Tretje leto, trije festivalski dnevi, 13 dogodkov in nešteto razlogov za so ob napovedi letošnjega festivala angažiranega pisanja Itn. zapisali njegovi ustvarjalci in ustvarjalke. Ta bo od 5. do 7. aprila v Ljubljani odpiral različne družbene tematike. Zvrstili se bodo pogovori, predavanja, delavnice, menjalnica poezije, zajtrk z avtorji, obisk pisateljice iz tujine, igranje družabne igre po knjigah in avtorske postavitve knjig na oder.
Predznak "mladinski" ni potreben
Festival Itn., ki nastaja v tesnem sodelovanju Vodnikove domačije, Mladinske knjige in Novega dijaka - dijakov in dijakinj z različnih ljubljanskih gimnazij, so ob njegovem nastanku poimenovali "mladinski". Generacijski predznak je letos odpadel, saj, kot pravi urednica mladinskega leposlovja iz Mladinske knjige Alenka Veler, so vsebine, ki jih pripravljajo, zanimive in tehtne za širše občinstvo. "Poudarek ni na mladih, temveč na dobrih dogodkih, ki so inovativni tudi po načinu predstavitve knjig. Vrata odpiramo za vse," je tudi jasna Alenka Veler.
"Namen festivala Itn. ni pojasnjevati, kaj berejo mladi, temveč zakaj je angažirano pisanje pomembno, kako ga brati in kdo so angažirani avtorji in avtorice. Festival angažiranega pisanja ustvarjamo z velikim zanosom, optimizmom, energijo in z željo po družbenih spremembah. Pri čemer pa družbena kritičnost ni nekaj, kar je lastno mladim, temveč bi morala biti vsem," o izhodiščih festivala in njegovih odmevih v družbeni resničnosti pripoveduje Kristina Krajnc, nekdanja članica ekipe Novi dijak, ki je letos že študentka in ena od snovalk programa Itn. V programski ekipi so ob že omenjenih Alenki Veler in Kristini Krajnc tudi sociologinja in antropologinja Nika Kovač, Tina Popovič z Vodnikove domačije, Tina Tomšič z Inštituta 8. marec, Sara Kastelic iz Novega dijaka, Aljoša Harlamov iz Cankarjeve založbe in drugi.
Vzpostavljanje motivacije za branje in reflektiranje ter gradnja prostora za razprave pa v okviru festivala Itn. potekajo skozi raznovrsten program.
Letošnji festival bo z večino dogodkov na Vodnikovi domačiji potekal med 5. in 7. aprilom.
Ženske pisave
Petek, prvi festivalski dan, so posvetili ženskim pisavam in bo v Kinu Šiška potekal pogovor z dansko aktivistko, nekdanjo svetovalko na konfliktnih območjih, esejistiko in pisateljico Janne Teller. V zbirki kratkih zgodb Vse, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini, avtorica odpira teme o nestrpnosti, predsodkih, nasilju, umoru, smrtni kazni, identiteti, duševni motnji, kulturnih razlikah, sanjah in zmoti.
Janne Teller verjame, da umetnost zdravi, daje smisel življenju in ima moč, da ga spreminja. Poezija ji je pomagala preživeti grozote, ki jim je bila priča, ko je delala v Mozambiku.
Del programske ekipe Itn., festivala angažiranega pisana (z leve proti desni): Tina Popovič, Kristina Krajnc, Sara Kastelic, Aljoša Harlamov, Alenka Veler in Tina Tomšič.
Lažje si je izmisliti nov svet kot ženski lik brez stereotipov
Pogovoru z Janne Teller bosta na Vodnikovi domačiji sledili predavanji o stereotipnih podobah žensk v literaturi in fantazijskem žanru. "Včasih se zdi, da si je lažje izmisliti ves novi svet, poln nenavadnih bitij, zmajev, ljudstev in zapletenih čarovniških ritualov, kot pa oblikovati en prepričljiv ženski lik brez stereotipov," so med drugim ob tem zapisali v festivalskem programu. A stereotipi se ne pojavljajo le v žanrskih delih, vendar vedno znova tudi v knjigah, ki prejemajo ugledne nagrade in prepričajo številne bralce.
O najpogostejših spolnih stereotipih v literaturi in kulturi ter naslovih, ki te obračajo na glavo, bosta spregovorili Alojzija Zupan Sosič s predavanjem Zakaj je moški glava in ženska srce in Kaja Bucik Vavpetič s predavanjem Zlobnice v fantazijski književnosti.
V dnevu, posvečenem ženskim pisavam, bosta potekala tudi okrogla miza in branje zgodb, ki so jih zbrali v okviru lokalne kampanje #jaztudi. Izhodišče pogovora bodo trije sodobni romani Priročnik za čistilke, Hiša v ulici Mango in Genialna prijateljica, ki obravnavajo neenakost med spoloma v kontekstu spolnega nadlegovanja in nasilja.
Poudarek festivala je na dobrih dogodkih, ki so inovativni tudi po načinu predstavitve knjig, pravi ena od soustvarjalk Festivala angažiranega pisanja, urednica mladinskega leposlovja iz Mladinske knjige Alenka Veler.
Knjiga na odru
Knjigo kratkih zgodb, ki drezajo v boleče in problematične teme z naslovom Vse avtorice Janne Teller, pa je skupina mladih pod režijo Ane Duše postavila tudi na oder, čemur pa bo v petek ob 21. uri sledila še pripovedovalsko-glasbena predstava Krvava izba, nastala po istoimenski zbirki zgodb angleške pisateljice Angele Carter.
Literarni zajtrki
Drugi festivalski dan se bo začel v soboto, 6. aprila, na Vodnikovi domačiji z jutranjimi druženji s kritično mislečima avtoricama in avtorjem. Mladi so izbrali Anjo Golob, Nejca Gazvodo in Simono Semenič, ti pa jedilnik zajtrka in pogovora.
Ob palačinkah z marmelado bo dialog z Anjo Golob potekal ob izhodiščih knjige Pascala Quignarda Terasa v Rimu. Nejc Gazvoda je izbral knjigo Junota Diaza z naslovom Kratko čudovito življenje Oskarja Waa. Obljublja pa, da za zajtrk nikakor ne bo kosmičev ali sadja.
Simona Semenič je izbrala knjigo Katje Gorečan z naslovom Neke noči neke deklice nekje umirajo in Trpljenje mlade Hane in vegetarijansko hrano.
Na ta dan bo potekalo tudi igranje družabne igre Temnice in zmaji v Zemljemorju, ki združuje popularno igro vlog s fantazijsko klasiko Saga o Zemljemorju kultne pisateljice Ursule Le Guin.
"Festival angažiranega pisanja ustvarjamo z velikim zanosom, optimizmom, energijo in z željo po družbenih spremembah. Pri čemer pa družbena kritičnost ni nekaj, kar je lastno mladim, temveč bi morala biti vsem," o izhodiščih festivala in njegovih odmevih v družbeni resničnosti pripoveduje Kristina Krajnc, nekdanja članica ekipe Novi dijak, ki je letos že študentka in ena od snovalk programa festivala Itn.
Pogovorimo se o genetiki
Živimo v času razcveta molekularne biologije in genetskega inženiringa, ki sproža različne strahove, dvome, pomisleke in zmote. Vprašanjem, povezanim z genetiko, novejšim odkritjem in razvoju na tem področju, se bosta v pogovoru z naslovom Genetika - skrivna rešiteljica?, ki ga moderira Dora Adamič, posvetili znanstvenici Zarja Muršič in Tina Lebar.
Sobotno popoldne bo potekalo v znamenju treh predavanj pod enakim naslovom - Kako dati glas neslišanim. Na vprašanja, kot so, na koga se sklicujemo, ko govorimo o sodobni družbi, je umetnost povod za družbene spremembe, kako lahko umetniške prakse lahko dajo glas neslišanim in druga, bodo ustvarjalec in ustvarjalki odgovore iskali na primeru svojih avtorskih del. Predavali bodo Žiga Divjak, režiser predstave Šest, ilustratorka in avtorica knjige Pisma Adni Samira Kentrić in Janja Vidmar, avtorica romana Črna vrana.
Tina Tomšič, tudi ena od članic programske ekipe festivala, bo med drugim vodila tudi okroglo mizo o treh sodobnih romanih, ki obravnavajo neenakost med spoloma v kontekstu spolnega nadlegovanja in nasilja. Potekalo pa bo tudi branje zgodb, ki so jih zbrali v okviru lokalne kampanje #jaztudi.
Drugi festivalski dan, ki bo tematiziral svobodo, se bo zaključil z Menjalnico poezije, na kateri bodo na natečaju izbrani dijaki in dijakinje svoje pesmi izmenjali z uveljavljenimi slovenskimi pesniki in pesnicami.
Poezija in svet
Zadnji festivalski dan, nedelja, 7. aprila, se bo odvijal pod naslovom Poezija/svet. Dopoldne bo na Vodnikovi domačiji najprej potekala delavnica literarne montaže, ki jo bo vodila Lela B. Njatin. Naslovili so jo Nestrpnost v škarjah, udeleženci in udeleženke pa bodo svoja literarna besedila, ki bodo problematizirala sovražni govori in druge oblike nestrpnosti, ustvarili iz obstoječih medijskih besedil.
Nekaj bo usekalo: komadi v živo pa je naslov predstavitve knjižne zbirke Nova lirika, ki jo bo vodil urednik iz Mladinske knjige Andrej Ilc, pogovarjal pa se bo s pesnikom Urošem Zupanom ter prevajalcem in glasbenikom Primožem Vitezom. Sodelujoči verjamejo in poudarjajo, da je sodobna poezija zmožna vzbuditi zanimanje občinstva, ga razvneti, razsvetliti, navdahniti, osvoboditi in morda celo radikalno spremeniti. Čeprav to zadnje, kot ob dogodku pripisujejo, res zgolj izjemoma. A o vsem tem bodo razpravljali v nedeljo v živo.
Sara Kastelic, ena od članic društva Novi dijak, ki je pod mentorstvom Bjanke Kršmanc in Nike Kovač knjigo Trije spomini v performansu postavilo na oder.
Zgodbe iz treh mest
Knjiga Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano pripoveduje zgodbo sirskega založnika in pesnika Mohamada Al Munema, ki se je v Alepu že kot begunec rodil. V času, ko so na slovenskih mejah postavljali bodečo žico, je prišel po nevarni sredozemski poti v Slovenijo in tukaj tudi ostal. Najprej sam, pozneje se mu je pridružila še žena z otroki.
Njegova zgodba, ki je povezana s Hajfo, Alepom in Ljubljano in jo je v Treh spominih zapisal Andrej Rožman, ne prikazuje le živahnega intelektualnega dogajanja v Alepu, temveč sega tudi v čas pred njegovim rojstvom, ko sta iz Palestine morala pobegniti njegova oče in mati. Je zgodba o begunski družini, njeni sreči in nesreči. Je tudi pripoved o prijateljstvu med Mohamadom Al Munemom in novinarjem Andražem Rožmanom.
Pričujoči knjigi se bodo posvetili najprej s pogovorom, ki ga bo vodil novinar Boštjan Videmšek, sodelovali pa bodo Andraž Rožman, Mohamad Al Munem in novinarka Kristina Božič.
Člani društva Novi dijak pa so pod mentorstvom Bjanke Kršmanc in Nike Kovač knjigo Trije spomini postavili tudi na oder. Prek avtorskih besedil pa v performansu prevprašujejo mesto posameznika v sodobni družbi in tematiko tujosti.
Preberite še:
