Torek, 1. 7. 2008, 22.54
7 let, 1 mesec
Evangelij po Jezusu Kristusu
Avtor: Jose Saramago Izdala: Cankarjeva založba Cena: 28,79 €
Najbolj kontroverzno delo portugalskega nobelovca Josea Saramaga je v njegovi rodni deželi vzpodbudilo številne polemike. Avtor je svoja življenjska načela komunista, ateista in samooklicanega pesimista še najbolj izrazil v pričujoči knjigi. Portugalska javnost, ki temelji na trdni katoliški tradiciji, je bila šokirana, kako je lahko Jezusa, kot enega najbolj pomembnih simbolov njihove vere predstavil kot navadnega posameznika s človeškimi napakami. Vlada mu je celo prepovedala sodelovanje na Evropskih literarnih nagradah, ker naj bi bilo delo žalitev za katoliško skupnost. Po tem dogodku se je pisatelj z ženo odselil na enega izmed Kanarskih otrokov, kjer živi še danes.
Že samo pestro ozadje, ki spremlja izid romana, bralca vleče, da se potopi v zgodbo. Delo predstavi celotno življenje Jezusa Kristusa – od njegovega spočetja do smrti. Spoznavamo odnos Marije in Jožefa, ki ga pisatelj logično izpelje iz načina odnosa, kakršen je v tistem obdobju obstajal med moškim in žensko v judovski skupnosti. Podobno pisatelj sklepa tudi na življenje Jezusove družine. Tako družinski liki kot Jezus sam in njegovi prijatelji skupaj z Marijo Magdaleno predstavljajo tegobe in radosti ljudi takratnega obdobja. So človeški; se pravi zmotljivi, žalostni, nečimrni, zamerljivi, pa tudi veseli, razigrani in sposobni odpuščanja. Kakšna krivda je razjedala Jožefa, kako banalna in nesmiselna je bila njegova smrt? Kdo je bila Marija Magdalena? Zakaj je Jezus umrl na križu? Ob začetku branja bo radovednost bralca najverjetneje prisilila, da bo želel do konca spoznati, kakšna so stališča enega izmed večjih svetovnih intelektualcev o večni in na nešteto načinov interpretabilni temi kot je razvoj in ohranjanje krščanskih mitov.
Avtor skuša racionalno odgovoriti na zgornje dileme in jih s tem detabuizirati. Je to žalitev? Kar je za nekoga tabu, je za drugega realnost, kar je za nekoga meja, je za drugega začetek. Kako potem soditi, kdo ima prav, kaj je simbolika in kaj resnica? Najverjetneje je resnic več, zato je morda najbolje dopustiti, da si vsak izbere svojo in spoštuje tiste, ki so si jih izbrali drugi. Je to sploh mogoče? Najbrž težko, je pa gotovo lažje dihati, če vemo, da obstaja več pogledov, kot da se večno borimo za svoj »edino pravi« ideal in zgubljamo minute našega že tako prekratkega poslanstva na zemlji. Vzemimo, da je tudi Saramagov pogled lahko le eden izmed mnogih…