Sreda, 8. 2. 2023, 18.05
1 leto, 10 mesecev
Bronasta Plavalka se bo vrnila na mesto, kjer so ukradli original
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,00
1
Mlada kiparja Denis Dražetić in Denis Vučko sta izdelala repliko kipa Plavalka, ki so jo junija 2007 izpred ljubljanskega bazena Ilirija ukradli neznanci.
Konec junija 2007 so neznanci iznad vhoda v kopališče Ilirija v Ljubljani odnesli bronasti kip Plavalka, ki ga je leta 1942 izdelal kipar France Gorše. Kot vse kaže, bo 14 let po kraji, ki še ni dobila epiloga, policija ni našla niti storilcev niti kipa, Plavalka spet "opazovala" Ljubljančane. Mlada kiparja Denis Vučko in Denis Dražetić sta namreč pod mentorstvom profesorja Matjaža Počivavška izdelala repliko ukradenega kipa, ki jo bodo na vhod prenovljene Ilirije postavili prihodnje leto, ko bo na mestu prejšnjega kopališča zrasel sodoben športni center s pokritim olimpijskim bazenom.
Kip Plavalka (večkrat se zanj uporablja tudi ime Kopalka ali celo Skakalka) spada v družino atletinj, ki jih je v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno modeliral akademski kipar France Gorše. Kip je nastal leta 1942, z namenom dopolnjevanja funkcionalistične arhitekture kopališča Ilirija.
Kiparja Dražetić in Vučko med delom
Na mestu pred kopališčem Ilirija je kraljeval do junija 2007, ko so ga ukradli neznanci. Kipa do danes še niso našli, organom pregona prav tako ni uspelo najti storilcev.
Na Mestni občini Ljubljana so se v okviru vračanja izginulih kipov na prvotne lokacije odločili, da kip nadomestijo z repliko, komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij v MOL pa je predlagala, da za izdelavo kipa zaprosijo ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).
Na vprašanje, kako bodo zagotovili, da replike ne bo doletela enaka usoda kot original, so z MOL za Siol.net odgovorili, da bo kip zavarovan na enak način, kot so zavarovani vsi kipi pod okriljem Mestne občine Ljubljana: "Zanj bo odgovoren upravljavec kopališča Ilirija."
Na ALUO sta projekt v sklopu sodelovanja med likovno akademijo in mestno občino prevzela študenta kiparstva Denis Vučko s Srednje Bistrice v Pomurju in Denis Dražetić iz Izole, kot mentor pa je nad ustvarjalnim procesom bedel profesor Matjaž Počivavšek, ki na akademiji poučuje portret in figuro v kiparstvu.
To ni njuno prvo sodelovanje pri izdelavi kopije ukradenega kipa, poleg tega so njuni izdelki vedno na profesionalni ravni. "Pred tem sva izdelala tudi kopijo prav tako ukradenega Kalinovega kipa dr. Eda Šlajmerja, ki stoji pred ljubljanskim kliničnim centrom, in očitno je profesor Počivavšek presodil, da glede na svoje sposobnosti in preteklo delo lahko prevzameva delo klasičnih kipov, v katerih je pomembna figuralika," je za Siol.net povedal mladi kipar Dražetić.
Delo sta začela februarja lani. V kiparskem ateljeju likovne akademije v Rožni dolini sta najprej sestavila ogrodje, vzela mere, kupila material in poiskala slikovno gradivo. Fotografijo kipa ukradene Plavalke sta povečala na naravno velikost in jo obesila na steno. Vsak je prevzel polovico figure, eden levi, drug desni del. Drug drugemu sta svetovala in si pomagala.
Delo z repliko, kjer se kipar poskuša čim bolj približati originalu, je svojevrsten izziv, pri katerem si umetniki pomagajo na različne načine. "V ateljeju so nama pozirale tudi tri plavalke iz Plavalnega kluba Ilirija. Glede anatomije sva si sicer lahko pomagala," je kot zanimivost povedal Vučko, "nismo pa mogli kopirati stila."
Kipa prej nista poznala, jima je pa profesor omenil, da je med Ljubljančani precej prepoznaven. "Tudi v procesu dela naju je obiskalo kar nekaj ljudi. Neka gospa nama je povedala, da je gospod Gorše, kadar so ga pripeljali v Ljubljano, vedno prosil, da se zapeljejo okoli kopališča Ilirija, da si ogleda kip. Menda je bil nanj zelo ponosen," je povedal Vučko, ki je proces izdelave uporabil v svojem diplomskem delu.
Pri delu sta si pomagala s starimi fotografijami in katalogi.
Kot sta kiparja razbrala s fotografij, je kip Plavalka stal na različnih lokacijah in različnih podlagah. Najprej na vodnjaku, potem na podstavku iz opek sredi parka, podobno kot Kalinovi kipi, na primer Deček s piščalko, med vojno so ga premestili za Bežigrad, na koncu pa so ga postavili na pročelje kopališča Ilirija, dokler ga 26. junija 2007 niso ukradli.
Vučko predvideva, da so storilci kip pretopili, kot je običajna praksa. "Ne vem sicer, zakaj, material ni vreden toliko, kot je dragoceno samo umetniško delo."
Kip je visok približno 150 centimetrov, zanj sta mlada umetnika porabila okrog 100 kilogramov gline, znotraj pa je lesena konstrukcija. Kip sta izdelala v približno treh mesecih.
"Toliko časa je trajalo modeliranje, potem je livar izdelal kalupe in kip pozneje odpeljal v livarno, kjer je s tehniko izgubljenega voska (gre za način vlivanja) kip odlil. Zdaj je v fazi, ko se odlije po več delih kalupa. Sledi sestavljanje, varjenje ... Kip bo na koncu tehtal okoli 200, 250 kilogramov," sta naštevala korake v ustvarjalnem procesu.
Kiparja se medtem že pripravljata na nov projekt. Izdelala bosta kip Sejalec Franceta Kralja, ki je pred stotimi leti stal na pročelju takratnega Hranilnega in posojilnega konzorcija na Štefanovi ulici v Ljubljani. Originalni kip, ki so ga postavili leta 1932, je bil visok kar 3,7 metra, izdelan pa je bil iz lesa in bakra. Les je strohnel, kip pa se je leta 1939 porušil. "To bo najin največji projekt," sta povedala Dražetić in Vučko.
Na mestu kopališča Ilirija bo zrasel sodoben plavalni center
Kopališče Ilirija so zaprli 5. septembra 2021 in je trenutno v fazi temeljite prenove. Na območju kopališča Ilirija bo zrasel popolnoma nov športni center, ki bo poleg pokritega olimpijskega bazena in trenažnega bazena z vsemi spremljajočimi prostori obsegal še Muzej Stanka Bloudka, večjo dvorano za rekreacijo, odbojko in košarko, manjšo dvorano za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorano za borilne športe, je zapisano na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
Tako bo videti nov sodoben plavalni center na Iliriji.
V podzemni garaži bodo uredili parkirna mesta in na novo uredili zeleno okolico. Z novogradnjo bodo sledili zahtevam varovanja kulturne dediščine in ohranili pročelje zdajšnje stavbe ter z oživitvijo Lattermanovega drevoreda na novo povezali park Tivoli z mestom.
Projekt predstavlja tudi enega prvih javnih objektov v Sloveniji, ki ustreza kriterijem skoraj samozadostnih stavb. Novozgrajena stavba bo med okoljsko najbolj sprejemljivimi in emisijsko nevtralnimi večjimi zgradbami v Sloveniji, so prepričani na MOL.
Fotografije kopališča Ilirija iz leta 2016:
Ko so kopališče Ilirija odprli leta 1929, je veljalo za eno najmodernejših v Evropi. Leta 2016 je bilo deležno delne osvežitve. Na kopališču so postavili novo sončno teraso, v celoti sanirali bazensko školjko, ki je puščala vodo, obnovili sistem za filtriranje vode, fasado, stranišča, prhe in ploščad.
Preberite še:
1