Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Neža Mrevlje

Petek,
17. 8. 2012,
10.08

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Petek, 17. 8. 2012, 10.08

7 let, 12 mesecev

Ana Kovač: Fotograf za vidnim išče zgodbe

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Ana Kovač, "edina predstavnica nežnejšega spola v naši fotografski ekipi, skrbi za drugačen pogled na tematike, za ženski pogled," pravi urednica fotografije na portalu Planet Siol.net Tina Deu.

"Tenkočutno oko mlade fotografinje dostikrat osvetli kakšno plat, ki jo siceršnja moška ekipa prezre ali pa preprosto ne opazi, ženskim očem pa ne more ostati prikrita. Senzibilnost ji narekuje pokrivanje tem, ki so mogoče na prvi pogled nevsakdanje, a pomembne," še pravi Tina Deu.

Serija multimedij in fotografij živali Ane Kovač je narejena precej minimalistično, nežno, s poudarki na pravih mestih.

Ana je izvrstna protiutež moškim fotografskim pogledom naše ekipe, nikakor pa za njimi ne zaostaja v pripravljenosti, organiziranosti in tehnični iznajdljivosti, še Tina Deu predstavlja delo fotografinje.

Znano in (pre)pogosto je uporabljen rek Slika pove več kot tisoč besed. Kot fotografinja se verjetno s tem strinjaš? A vendar, glede na to, da živimo v vizualni kulturi, obdobju popularizacije in demokratizacije podob in na drugi strani poluciji teh, kakšen je tvoj odnos do podob, fotografij in drugih vizualnih sporočil? Kako prepoznati povedne in dobre, jih ločiti od povprečnih? Polucija je zagotovo negativna posledica demokratizacije in popularizacije podob, ki sta sama po sebi po mojem mnenju pozitivna pojava. Žal pa je v poplavi fotografskega in vizualnega materiala na splošno težko ločiti zrnje od plev. Sama vidim fotografijo in delo fotografa kot odgovorno delo, ki ga je treba opravljati z dobršno mero samozavesti in zrelosti. S fotografijo nasploh, še toliko bolj s fotoreportersko, ima avtor v rokah veliko moč interpretacije in s tem vpliva na "branje" novic, pri katerih s svojim delom sodeluje. Dobra fotografija je zato za novico ravno tako pomembna kot besedilo. Kdaj si postala fotografinja? Verjetno to ni le poklic, ampak tudi način življenja, razmišljanja in odnos do sveta? Malo za šalo in malo za res bi rekla, da sem fotografinja postala s prvim klikom na sprožilec, saj me je medij in sporočilnost, ki jo ponuja oziroma omogoča, pritegnil na prvi pogled. Vsekakor pa je bila pot do tega, kar počnem danes, dolga in še danes težko izustim: "Sem fotografinja," saj sem se v svojem delu naučila predvsem tega, da je svet fotografije neskončen in da je pred mano še mnogo učenja. Fotografija vsakega fotografa posrka vase na način, da svet opazuje drugače, bolj analitično, z očmi esteta ali nekoga, ki za vidnim išče zgodbe. Takšna sem skozi delo postala tudi sama in na tak način opazujem svet.

Kaj je serija fotografij, ki jo predstavljaš, zakaj si jo izbrala? Za tematiko sem si izbrala serijo, ki predstavlja ljudi in živali. V njej so zajete fotografije, ki prikazujejo odnos med človekom in živaljo. Ta odnos je zajet bodisi skozi sožitje živali in njenega varuha bodisi skozi odnos med živaljo in fotografom. Fotografirati živali v njihovem naravnem okolju je zame izziv, saj z vsakim vdorom v njihov svet spremenimo tudi njihovo naravno vedenje, ki ga želim prikazati. Podobno bi lahko rekli za ljudi in njihove intimne izpovedi.

Katero od zgodb bi se ti zdelo pomembno narediti v lokalnem in katero v mednarodnem kontekstu? Obdobje globalizacije je zagotovo čas, ko se sprašujemo, ali ločnica med lokalnim in globalnim še obstaja. Tu prisegam na tradicijo, na lokalne vrednote, ki pa niso v nasprotju s skupnim, širšim razvojem človeštva in kulture. Na vsakem potovanju tako želim najti tiste mikrozgodbe določenega območja, ki govorijo osebne zgodbe, in jih skušam vpeti v širši kontekst. Zgodbe, ki se jih rada lotim, so tako ravno osebne izpovedi ljudi in krajev, ki govorijo o njihovi vlogi v širši družbi. Sodobnost fotografijo sooča z novimi formati. Če govorimo o multimediji, kaj je zate izziv pri tej formi? V zadnjem času se veliko ukvarjam s filmi, ki so sestavljeni iz fotografij in zvočnih učinkov. Na ta način fotografija dobi novo dimenzijo, nove možnosti izražanja, saj je zaporedje fotografij in čas, posvečen posamezni, ravno tako izpoveden kot fotografija sama. Z dodanimi videi in zvokom lahko emocionalno in povedno vlogo fotografije še povečam. Vsekakor pa je ob brisanju mej med mediji velik izziv ravno ohranjanje avtonomnosti fotografije in prepoznavanje pomembnosti njene izpovedno-pripovedne in estetske vrednosti, ki je lastna samo njej.

Ne spreglejte