Absurdistan

Avtor: Gary Shteyngart Prevod: Uršula Rebek Založba: Sanje Cena: 33 € (trda vezava), 18 € (broširana vezava)

»Sem Miša Borisovič Vainberg, star trideset let, veliko predebel moški, z majhnimi, globoko vdrtimi modrimi očmi, čednim židovskim kljunom, pri katerem pomisliš na najbolj ugledne vrste papig, in tako nežnimi ustnicami, da bi jih človek najraje obrisal s hrbtno stranjo gole roke.« (Shteyngart 2008, 10) V svojem življenju se Miša ali Malica, kot so ga klicali kolegi s kolidža Accidental, ni mogel sprijazniti samo z dvema stvarema; s tem, da so ga Hasidi po očetovem naročilu, takoj ko je prišel v New York ponesrečeno obrezali in je moral z grdo brazgotino na organu, ki ga je delal moškega, živeti celo življenje in s tem, da mu zaradi očetovega zločina niso dali vize za ZDA.

Ravno boj za ameriško vizo, ki bi mu omogočila vrnitev v ZDA, kjer je imel svoje prijatelje in ljubljeno črnko Rouenno, ga je pripeljal v Absurdistan. »Absurdistan je bilo Kaspijsko morje, in Kaspijsko morje je bilo izobilje nafte.« (Shteyngart 2008, 139) V deželi črnega zlata ni dobil tistega, kar je iskal. Še isti dan, ko je prišel v to deželo, se je tam razbesnela državljanska vojna med Sevovci in Svanijci. Zaradi Nane, ki je kmalu postala njegova nova ljubica, se je Miša postavil na stran Sevovcev in čez nekaj časa zasedel mesto njihovega komisarja za multikulturne zadeve. Neizmerno si je želel, da bi lahko pomagal tej deželi in njenim ljudem. Tudi beguncem, ki so se iz glavnega mesta Gorbigrad v kolonah vili preko skalnatih prelazov, da bi ušli bombnim napadom in strelom, je želel pomagati. A je na koncu le doumel, da ne bo šlo, da posameznik ne more spremeniti sveta, ki se že sam spreminja iz trenutka v trenutek. Zato se je raje odločil, da s pomočjo gorskih Judov zapusti državo Absurdisvanï in se vrne v ZDA.

Absurdistan je roman, ki človeka dobesedno posrka vase. Poleg odličnega slovenskega prevoda, je pomembna cela zgodba, ki se na prvi pogled zdi zelo lahkotna in zabavna, vendar se kasneje izkaže za veliko bolj absurdno. Determiniran z religijo, svojim okornim telesom in velikimi količinami denarja, ki ga ima po zaslugi očeta (1238. najbogatejšega Rusa s kriminalno preteklostjo), se vedno znova znajde v raznih bolj ali manj prijetnih situacijah. Je neizmerno prilagodljiv in večni optimizem je tisto, kar mu pomaga, da razne situacije sprejema takšne kakršne so. Optimist ostaja tudi takrat, ko se bivanje v Absurdistanu spremeni v zapor, od koder ne more poklicati ne svojega najboljšega prijatelja Aljoše Boba, ki se mu je zaradi ameriškega potnega lista uspelo rešiti, ne svojega psihiatra iz New Yorka, da bi mu pomagala. Včasih se tolaži tudi z odlično hrano in ustrežljivostjo služabnika Timofeja, ki se vedno znova žrtvuje za svojega gospodarja.

Gary Shteyngart je pisatelj, ruski Jud, ki se je pri sedmih letih s starši preselil iz Sankt Peterburga v New York, kjer je živel brez televizije, zaprt med knjige ruskih pisateljev iz obdobja 19. stoletja. Zelo močno ga je zaznamovalo judovstvo. V nekem intervjuju je povedal, da so bila leta, ko je hodil na judovsko šolo, najtežja leta njegovega življenja. »Vsi, ki niso bili Judi, so me sprejeli veliko lepše, kot Judi, katerim sem pripadal,« je povedal. Determiniranost človeka z narodnostjo, religijo in zunanjim videzom je tako ena od glavnih tem ne samo v romanu, ampak tudi v Shteyngartovem življenju. Čeprav se nam včasih zdi dobro, da nekomu pripadamo, ker nam to daje občutek varnosti, se ta pripadnost lahko spremeni tudi v absurd.

Recenzija romana, zapisana na spletni strani The New York Times, se konča z besedami: »Njegov (Shteyngartov op. a.) Absurdistan se bo mogoče Američanom na prvi pogled zdel neverjetno daleč, ampak dalj časa, ko bo nekdo preživel tam, skupaj z Mišo v hotelski sobi visoko nad streli raket, bliže in bolj prepoznavno mu bo. Absurdisvanï je daleč, ampak Absurdistan je blizu.« Verjetno ne bi bilo veliko drugače, če bi namesto Američanov uporabili Slovence.