Sobota, 9. 9. 2017, 14.04
7 let
Top gostilne 2017 – Italija ob slovenski meji
Slovenci imamo pravzaprav veliko srečo, da imamo na dosegu roke (oziroma avtomobila) Furlanijo, natančneje kraje takoj čez italijansko mejo. Tam je namreč res veliko res izjemnih gostiln.
Furlanija v zadnjem času postaja meka za nemško govoreče turiste, ki morajo malce odmisliti, da se po cestah vse bolj množično sprehajajo zbegani prebivalci čezmorskih dežel. A gostilne za zdaj, morda tudi zaradi konjunkture, begunske krize ne čutijo. Najboljši so še boljši, priključile pa so se nekatere manjše, zelo zanimive oštarije.
Preberite še:
- Avguštin Devetak: zamejec, ki goste uči jesti (in govoriti) slovensko
- Joško Sirk: Nekateri so ob okusih iz otroštva tudi jokali
- Ilija Pejić: naš človek na meji treh dežel
Furlanija je po natančno pripravljenih degustacijskih menijih in izvrstnih vinskih kartah, notranji opremi in izboru kozarcev ter pribora korak pred našimi in hrvaškimi gostilnami, od daleč pa se zdi, da v omenjenih elementih v povprečju premagujejo tudi večino drugih italijanskih pokrajin. Na lestvici ni več Antonie Klugmann, ki s svojo restavracijo v Brdih ne prepriča, pa tudi odprto ima bolj redko. Malce nižje je Bastianichev Orsone, ki je temeljito spremenil ponudbo.
Kmetija pri Vilešu, ki v notranjem dvorišču skriva Michelinovo zvezdico - Osterio Altran.
1. (1.) Osteria Altran (Ruda)
Prenovljena idilična kmetija, le streljaj od najbolj priljubljenega pohištvenega giganta, je na prvi pogled podobna našim ponudnikom kmečkega turizma, a ko se odprejo vrata in zašibijo mize, te primerjave ni več. Mojstri, ki jih radi obiskujejo tudi naši gostinci, da vidijo, kakšni kulinarični trendi vladajo v tem delu sveta, ponujajo avtorsko kuhinjo z morskimi, mesnimi in zelenjavnimi izumi za kakšnih 60 evrov. Menije menjajo vsak letni čas, imajo izjemno vinsko karto in Michelinovo zvezdico.
2. (2.) La Subida (Krmin)
Vsako leto se težko odločimo, kdo je boljši - ali Guido in njegov Altran ali Joško in njegova Subida. Cene so podobne. Morda je vinska karta pri Sirku celo širša, čeprav zelo lokalna in ob šampanjcih se pije vina iz italijanskih in slovenskih Brd. Tudi hrana je bolj lokalna, tudi sledljiva. Michelin jim namenja eno zvezdico. Imajo svoj vrhunski kis in hiške (s konji, tenisom, vespami), kjer je mogoče prespati.
Agli Amici v predmestju Vidma je Sloveniji najbližja in v Furlaniji edina restavracija z dvema Michelinovima zvezdicama.
3. (3.) Agli Amici (Godia)
Najbolj odštekane ustvarjalce v Furlaniji pri Michelinu ocenjujejo z dvema zvezdicama. V gostilni v predmestju Vidma z izjemno natančno notranjo opremo se jim za to visoko oceno oddolžijo s 100-evrskim menijem, ki traja skoraj predolgo. Med vini je ob lokalnih in slovenskih nekaj svetovnih biserov, tudi kakšen za nekaj tisočakov.
4. (5.) Gostilna Devetak (Sovodenj)
Lokalna, tudi sledljiva in ekološka, a hudo nasitna hrana je tista, ki ocenjevalce v Italiji sili k temu, da jih vedno uvrščajo med najboljše. Ob gostilni imajo družinsko ekološko pridelavo hrane in atraktivne sobe (z glasbenimi prhami). Zelo zanimiva je tudi vinska karta, kjer ob vse bolj redkih vinih sveta prevladujejo slovenska in italijanska vina, predvsem s Krasa in iz Brd. Za hrano boste odšteli okoli 40 evrov na osebo.
Devetak je verjetno najbolj slovenska gostilna v italijanskem zamejstvu.
5. (6.). Aquila d'Oro (Rutarji)
Človeka kar malo stisne, ko vidi, da so Michelinovi ocenjevalci vzeli edino zvezdico eni najlepših restavracij v Brdih. Stara graščina na hribu z izjemnim s pogledom v dolino ponuja prestižno, morda premalo ustvarjalno kuhinjo. Razgled z večerjo za 80 ali 90 evrov na osebo brez pijače. Na roko napisana mednarodna vinska karta je tako bogata, da vam je do konca večerje gotovo ne bo uspelo prebrati.
6. (7.) Ristorante Ilija (Trbiž)
Ilija Pejić vodi restavracijo na golfišču v Trbižu. Z avtorsko morsko kuhinjo natančnih sestavin hrani vse tri narode, ki živijo okoli trbiškega golfišča, hkrati pa ima nekaj pomembnih gostov iz bogatih držav Vzhoda. Za degustacijo petih jedi pripravite kakšnih 50 evrov. Vinska karta poudarja furlanska vina, nekaj pa je tudi slovenskih, avstrijskih, nemških in francoskih imen.
Trbiški golf klub zaradi tamkajšnje restavracije obiskujejo tudi mnogi, ki nikoli ne primejo palice za golf.
7. (8.) La Taverna (Colloredo di Monte Albano)
Še ena graščina v Furlaniji, ki ima vrt z razgledom. V Taverni nekaj kilometrov iz Vidma ne filozofirajo. Cena klasičnega menija s šestimi jedmi in desetinami sladic je 75 evrov. Imajo eno najpomembnejših vinskih kleti v deželi, ki jo predstavijo v treh vinskih kartah, ločenih na furlanska, italijanska in mednarodna vina, tudi nekaj slovenskih. Imajo Michelinovo zvezdico.
8. (-) La Primula (San Quirino)
Primula, streljaj od Pordenoneja, je klasična italijanska restavracija z vsemi značilnostmi, ki jih cenijo pri Michelinu, kjer imajo eno zvezdico. Kreativna kuhinja v urejenem prijaznem okolju. Za 80 evrov vam pripravijo degustacijski meni, vinska karta pa je razdeljena na tri leksikone, ki ponujajo poceni vina z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Poceni so tudi sobe.
Idiličen vrt Bastianicheve restavracije Orsone pri Čedadu
9. (4.) Orsone (Čedad)
Težko bi rekli, da nas je ameriško-istrski televizijsko-kulinarični zvezdnik Joe Bastianich razočaral, je pa s svojo odločitvijo, da tipično prestižno italijansko restavracijo, ki kliče po Michelinovi zvezdici, spremeni v sicer razkošno ameriško burger-steak poslovalnico, gotovo presenetil. Tudi vinska karta je manj obsežna kot prej, še vedno pa imajo enega najlepših vrtov (s pogledom na lastne vinograde) v teh krajih.
10. (10.) Grani di Pepe (Flaibano)
Na poti med Palmanovo in San Danielejem je restavracija Poprova zrna, ki temelji na lokalnem pršutu, mesu in zelenjavi, a kuharica zna vse skupaj pripraviti malce drugače (za 50 evrov na osebo). Vinska karta ima poleg lokalnih vin marsikaj francoskega, sicer pa imajo tudi trgovino s (poceni) šampanjci in burgundci. Prostori so urejeni kot majhna galerija, nad restavracijo pa je tudi butičen hotel.