Četrtek, 7. 7. 2016, 4.00
6 let, 3 mesece
Osteria Altran: Michelinova pojedina na kmečkem dvorišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
V Cortoni, streljaj od Ikee v Vilešu in tržaškega letališča, je med polji ena najboljših gostiln v Furlaniji.
Osteria Altran in njen šef Guido sta nekaj posebnega. Za nekatere je nekdanji pravnik, ki se je povsem posvetil gostinstvu, stari nergač, ki po svojem odnosu do panoge in gostov malce spominja na našega spodnjega Kirna, saj veliko in pogosto benti, za druge je njegova ponudba vedno vrhunska.
Osteria Altran
Via Località Cortona 19, 33050 Ruda, Italija
Telefon: +39 0431 969402
Narobe rečeno, jasno, da je vrhunska, več od tega: v Osteriji Altran se ob vsakem obisku srečate z natančno tistimi trendi v sodobni kulinariki, ki jih ponuja svet z Michelinovimi zvezdicami ocenjenih restavracij. Za znosno ceno, seveda.
Urejeno kmečko dvorišče, na katerem v toplem delu leta pogrnejo natančno štiri mize.
Altran ponuja mesni meni s kakšnimi sedmimi ali osmimi jedmi, odvisno, kako štejete, po 70 evrov, ribjega z jedjo več za 80 evrov. A govorimo o restavraciji, ki ima Michelinovo zvezdico in vse druge visoke ocene. In govorimo o restavraciji, ki ponuja prestiž, najboljše sestavine in najboljša vina.
Nekdanje kmečko dvorišče je preurejeno v eno najlepših destinacij v Furlaniji. Poleti je prijetno na verandi med polji, pozimi imajo zakurjena dva kamina, vedno pa gori tiha želja, da nekoč dobijo dve zvezdici. Osebno se je naši ekipi to vedno zdela najboljša gostilna v Furlaniji, kjer le korak za njimi hodijo povsem drugačne, a prav tako izredno visoko ocenjene restavracije. Od La Subide do Aquila d'Oro, od La Taverne do Primule in Agli Amici, od Devetaka do bližnjih naših Franka, Pikola, Dama … Huda konkurenca, ki se meri z najboljšimi ne samo v Italiji, ampak širše, veliko širše.
Tistega sobotnega večera so kot običajno na dvorišče postavili štiri mize. Vsi smo začeli s šampanjcem, čeprav z različnimi etiketami, in potem smo bolj ali manj začeli z istim, mesnim menijem. Na naši mizi se je v kozarcih zlatil Jacques Lassaigne, izvrsten šampanjec iz Montgueuxa.
Pri Altranu na splošno na svoji karti ne želijo preveč razvpitih penečih vin. Radi bi, da je njihova ponudba malce drugačna, zato težko najdete imena, kot so Moet, Dom Perignon in podobne znamke. Še najbližje klasičnim šampanjcem, ki jih cenijo naše restavracije, je Krug Clos de Mesnil, ki pa na žalost presega dogovorjene okvire našega poslovanja. Jacques Lassaigne je bil seveda nekaj desetkrat cenejši. Za komaj omembe vredno ceno smo dobili veliko. Sesali smo razkošno pijačo in opazovali netopirje, ki so preletavali dvorišče ene nam najbližjih michelink.
Šaljiv začetek: "cigarete" z različnimi okusi
In potem se je začelo: za pozdrav smo dobili tri različne cigarete iz strjene želatine. Rumena je bila iz korenja in pomaranče, zelena z morskimi algami in rdeča s papriko. Kot nekakšni posebni grisini so podprli šampanjec in napovedali belo zvrst Terre Alte 2012 , ki ga ponuja optant ali ezul, če hočete, Livio Felluga. Bogato vino, eno najkakovostnejših furlanskih, od naših malce spominja na dela Aleksa Simčiča, od furlanskih pa je blizu Gallovemu Vie di Romans.
Tudi sicer je izbor vin v Altranu v osnovi najbližje Furlaniji. Največ imajo Joška Gravnerja, nekaj je Podveršiča, veliko je Ville Russiz. Imajo kakšnih dvajset šampanjcev, lepo serijo Toskancev, vin iz Piemonta in bordojcev. Če bi hoteli več, je nekaj vin iz novega sveta, najdražji je kakopak Opus One, od naših se je med najboljše uvrstil Marjan Simčič.
Bomboni, ki to niso
A mi smo, kot rečeno, za razliko od nekaterih drugih omizij ostali v Furlaniji. In se posvetili hrani. Če so bile prvi pozdrav cigarete, so bili drugi bomboni. Kvartet različnih travestij, recimo jajčevci s parmezanom na paradižnikovi kremi, ki so videti kot čokoladne kroglice na marmeladi, ali pa njok iz ocvrte polente ocvrti s sirom formadi frant, ki hoče dati vtis, da je mignon. Kroglica Ferrero je pravzaprav pašteta faraonke, oblečena v mandljeve lističe, Lindtov rdeči srček pa ni iz čokolade, ampak iz gosjih jeter, oblit z malinovim želejem in okrašen z zlatom. Okusi so povezani, ideje zabavne, med sestavinami samo razkošje, nobenih cenenih nadomestkov. Bili smo zadovoljni, skoraj srečni, pa se še začelo ni dobro.
Popečeni paradižniki in žele bazilike na burati in kremi črnega česna
Pred jedmi, ki jih izpostavljajo v jedilnem listu, so ponudili vroč, malce slan kruh in spenjeno maslo, pa še nekaj grisinov. In sledila je prva jed, straciatella di bufalla. Ne bomo prevajali šaljivega imena, navdih pa je vsekakor bil kapreze. Popečeni paradižniki rdečih, rumenih in zelenih barv ter žele bazilike na konkretni dozi burate, krožnik pa je bil namazan s črnim česnom. Enostavna, zabavna, zelo sočna in okusna jed.
Tatarski iz sadja in zelenjave ter piemontskega goveda
Sledil je tatarski iz sadja in zelenjave ter piemontske govedine. Poenostavimo: na krožniku je bilo v sredini videti tatarski biftek avtohtonega piemontskega goveda, ki so ga obdali s sadno-zelenjavnim kompotom s kančkom smetane. Pogumen, a natančno izdelan recept. Podobno kot korenčkova krema, kot imenujejo rahlo okisano korenčkovo juho z ocvrtim parmezanom, kaprami s Santorinija in pripadajočimi listi taiste rastline. Nekaj posebnega, skoraj gotovo najboljša juha, ki jo je naše omizje poskusilo v zadnjem letu.
Vse prej kot običajna korenčkova juha
Naslednja jed se je imenovala ravioli, polnjeni s spontanimi zelišči. Dejansko so bili polnjeni s sezonskimi zelišči, ležali so na kremi dimljenih bučkinih cvetov, dodali pa so jim še ocvrt cvet, staran sir in karameliziran regrat.
Ravioli s "spontanimi zelišči"
Glavna jed je bila izrazito mesna, verjetno najmanj kreativna med vsemi. V krožnik z globokim dnom so nastanili ne premehka telečja lička z lisičkami, korenjevim pirejem, različnimi zelišči in zelenjavo v naravni omaki. Skoraj kot nekakšen zeliščno-zelenjavni golaž.
Glavna jed: telečja lička z lisičkami, zelišči in gomoljno zelenjavo
Sladice. Iz kreme kozje rikote s sladkorno skorjo je med uživanjem počasi mezela zamrznjena vaniljeva krema, ob robu pa je svoje prispeval namaz kandirane pomaranče. In na koncu še nekaj majhnih zamisli, recimo lubenica s timijanom, jabolko z meto in melona z ingverjem. Pa pita z jagodičevjem in rikoto. Pa čokoladna tortica. Pa princes krof s čokoladnim namazom, pa piškot s češnjo in biskvit s smetano. Veliko, še posebej, če prištejemo Voyerjev konjak.
Minimalistična sladica, ki v sredini skriva presenečenje
In kaj je pri Altranu slabo? Slabo je, da v bližnji okolici ni ravno veliko destinacij, kjer bi lahko utrujeni ali bog ne daj okajeni gost prespal. Še posebej poleti, ko se nemško govoreči živelj odloči osvojiti mejo med Slovenijo in Italijo.
Povzetek
Ena najzanimivejših restavracij, ki so iz Slovenije dosegljive z avtom. Ustvarjalna kuhinja, ki v skladu s svetovnimi kulinaričnimi trendi vse več pozornosti posveča sestavinam in manj kremicam, penicam in dimom.
Vinska karta je izvrstna, morda ne tako obširna kot pri konkurenci, še vedno pa veliko veliko večja kot pri naših primorskih oštirjih. Vsa furlanska vina, večina italijanskih, lepa zbirka šampanjcev, bordojcev…
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
