Torek, 28. 1. 2020, 19.39
4 leta, 2 meseca
Restavracija v Ljubljani, ki mesojedce spreobrača v rastlinojedce #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,50
15
Kuchino domače vzdušje, prepleteno z rastlinami in obogateno s pohištvom strank
V prestolnici deluje ne več tako novo zbirališče, kjer strežejo izključno rastlinske jedi iz lokalnih sestavin. V Kuchi pozabite na avokado, saj je del njihovega poslanstva okoljska odgovornost. Pri tem jih podpira vse več gostov, ki so večinoma vsejedci, a pri njih postanejo rastlinojedci. Nekateri za zajtrk, kosilo ali večerjo, nekateri pa celo za zmeraj.
Martin Rojnik in Vladimir Mićković sta gonilni sili Kuche. Martin kot direktor, Vladimir pa kot soustanovitelj in skrbnik družbenih omrežij. Skupaj z ekipo predanih sodelavcev, ki si delijo enake vrednote ter misijo delovati lokalno, ekološko in rastlinsko, že dve leti skrbijo za polne in zadovoljne želodce svojih (večinoma vsejedih) strank.
Privabljajo jih z dnevnimi juhami, zelenjavnimi skledami, veganskimi picami, burgerji in tacosi. Poleg restavracije in delikatese, kjer prodajajo samo lastne izdelke, narejene iz lokalno pridelanih rastlin, lahko pri njih po novem najdete tudi pekarno s polnovrednimi pekovskimi izdelki.
Martin se je kulinarično najprej izobrazil v Berlinu, kjer je delal v dveh restavracijah z Michelinovima zvezdicama, nato ga je pot zanesla v vegansko, paleolitsko, italijansko in francosko restavracijo, pred Kucho pa si je izkušnje nabiral še pri kulinarični mojstrici Ani Roš.
Domače vzdušje s hrano, s katero so pristali na lestvici najboljših v Evropi
Vse se je začelo z okoljsko odgovornostjo, ki jo Rojnik do planeta čuti že od otroštva, saj je odraščal na kmetiji. Kuche zato ne vodi zaradi "nekega trenda", temveč zaradi "poslanstva".
To za zdaj opravlja odlično, saj Kucha ni samo ekološka, rastlinska in odgovorna, temveč je tudi občutek. Ko vstopite vanjo, se zdi, da ste obiskali moderno tržnico: na eni strani delikatesa, na drugi pekarna in restavracija. Domače vzdušje so pomagali ustvariti kar gostje, saj so veliko opreme podarili prav oni.
"Prišli smo v nekdanje prostore Laboda, na 1.660 kvadratnih metrov, in domišljija nam je ponujala to možnost, da smo razširili koncept na pokrito tržnico," razlaga Rojnik.
Ta pokrita tržnica z vsem, kar ponuja, jim je lani zagotovila mesto na lestvici petdesetih najboljših veganskih restavracij, kar jim je uspelo kot edinim v Sloveniji. Kuchi je pripadlo 25. mesto, na prvo pa se je zavihtela restavracija Soul Kitchen v Torinu v Italiji.
V času malice je Kucha polna.
Na jedilniku le hrana iz nekdanje Jugoslavije in brez avokada
Njihova zadnja novost je pekarna, kjer prodajajo zgolj polnovreden kruh. Izogibajo se beli moki, usmerjeni so k lokalnim in ekološkim izdelkom. Med njihovimi najbolj posebnimi so brezglutenski kruh, polentin kruh in kruh z drožmi.
"Vsak, ki ga bo kupil, ga bo lahko po petih dneh še enkrat pogrel in bo enako svež," pojasnjuje Martin in dodaja, da poleg kruha v pekarni ponujajo še rogljičke, burek s sojino skuto in cimetove zvitke, sladki program pa dopolnjujejo še različne sladice, ki se jim bo kmalu pridružil tudi tiramisu.
V restavraciji so najbolj priljubljeni zelenjavne sklede, burgerji in pice, pri čemer poleg okusa vabijo tudi zabavna imena jedi: serđo, buraz, sisa in gužvaš, v delikatesi pa ajdova batina in čičerikin sir.
Kuchina pekarna:
Kuchina delikatesa:
Lastnih delikatesnih izdelkov imajo že več kot 30, pri pripravi vsega, kar nosi podpis Kucha, pa jim pomaga kar 50 dobaviteljev iz Slovenije in nekdanje Jugoslavije ter tudi Albanije. "V Makedoniji, recimo, delamo izdelke iz čičerike, na Hrvaškem iz ekološke soje, na Kosovu iz ekoloških surovin iz Albanije, v Sloveniji z dvema proizvajalcema delamo tudi kombučo."
Na njihovem jedilniku zato ne boste našli trenutno zelo priljubljenega sadeža avokada, saj uporabljajo samo lokalne izdelke. "Dolgoročno želimo izključiti tudi kavo in čokolado. Želimo zajeti območje od Slovenije do Albanije in Makedonije ter samo iz te regije črpati vse vire. Kar zadeva sveža živila, sadje in zelenjavo, pa prihajajo samo iz Slovenije."
S svojimi izdelki hočejo postati pomemben ponudnik te prehrane v Evropi, čim prej pa želijo uvesti tudi sistem "zero waste" in popolnoma ukiniti odvečno embalažo.
Hrane ne označujejo vegansko, ker je niso niti naše babice
V Kuchi načeloma hrane ne opredeljujejo kot veganske, saj jim to ločevanje na vegansko in nevegansko ni preveč všeč. "Govorimo samo o polnovredni rastlinski prehrani, saj so tudi naše babice kuhale ajdove žgance, pa jim niso rekle veganska jed. To jed so preprosto jedle, ker si niso mogle privoščiti mesa."
Zdaj pa se je s subvencijami in mesnim trendom cena mesnih in mlečnih proizvodov tako znižala, da je vsem dostopna, uživamo jih vsak dan, kar prinaša kronična obolenja in ima močan vpliv na okolje.
"Zdaj je čas za razmislek, v kakšen stanju je planet in koliko naravnih virov bomo imeli na voljo čez 50 let, ter da se s hrano in načinom življenja temu prilagodimo," še pravi Rojnik.
A čeprav ponujajo samo hrano rastlinskega izvora, je večina njihovih gostov vsejedcev, dodaja. Se pa lahko pohvalijo s tem, da jim je uspelo kakšnega gosta spreobrniti, da je postal vegan. "Veliko se jih je. Pridejo in nam rečejo, da so presrečni, da imajo to alternativo, in da so začeli drugače gledati na to prehrano."
Martin Rojnik odgovornost do okolja v sebi nosi že od otroštva.
Ob komentarjih "antiveganov" se zabavajo in jih objavljajo
Še vedno pa se najdejo strastni "antivegani", ki jim gre v nos takšen način razmišljanja in prehranjevanja. Na Kucho leti veliko nestrpnih komentarjev, s katerimi se spopadajo tako, da jih natisnejo na nalepke, uporabijo za lastno promocijo in objavljajo na družbenih omrežjih.
Eden od njih se je glasil takole. "'Saj je žalosten del narave, da mora toliko živali umreti za človeka.' Torej on že kaže neko empatijo, ampak potem pa obrne in reče: 'Ampak dvomim, da je kak piščanec hotel postat' zdravnik.' Torej če nimaš ambicij, si za pojest'?!" se smeji Vladimir Mićković.
Mićković s šaljivimi objavami na družbenih omrežjih skrbi, da zadev ne jemljejo preveč resno, saj je "to tista rdeča nit, ki ji poskušamo slediti".
"Ortodoksni mesojedci na vegansko še vedno gledajo kot na neko 'travojedstvo'," pa dodaja Rojnik. "Vse, kar lahko naredimo, je to, da se temu nasmejimo in se s tem ne obremenjujemo. Takšni komentarji bodo sčasoma izpuhteli. V naši znamki si želimo čim več humorja, ker to ljudi privabi."
Vladimir Mićković, hudomušni in šaljivi um, ki stoji za izvirnimi objavami na družbenih omrežjih.
Gostov, tudi znanih Slovencev, je vedno več
Privablja pa tudi številne znane Slovence. Med njimi Jadranko Juras, Klemna Slakonjo in didžeja Umeka, "ki sta redna gosta", ter Lojzeta Peterleta, ki jih je nazadnje obiskal z večjo družbo. "Vse več jih je. Kucha postaja nekakšno priljubljeno zbirališče, kar je bila tudi zamisel – da ustvarimo nekakšno dnevno sobo s čim več udobnimi kotički," še s ponosom ugotavljata vodji Kuche.
Gre jim več kot dobro, število obiskovalcev raste in celo v januarju, ko so pričakovali manj gostov in zatišje, jih je še več kot decembra, razlaga Rojnik. "To nas navdaja z optimizmom."
Preberite tudi:
15