Razbijamo mite: vpliv rdečega mesa na zdravje

V tem članku bomo skozi objektivno, znanstveno lupo pogledali resnični učinek rdečega mesa in njegove priprave na naše zdravje ter ločili dejstva od neresnic.

Vpliv rdečega mesa na zdravje

Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je kolorektalni rak (rak debelega črevesa in danke) v sodobnem svetu druga najpogostejša oblika raka pri ženskah in tretja najpogostejša pri moških.

Več kot polovica vseh primerov kolorektalnega raka se pojavi v razvitejših in bolj industrijsko razvitih predelih sveta. Tveganje ljudi za pojavom te vrste raka prav tako močno naraste v primerih, ko se ljudje iz sicer manj razvitih delov sveta preselijo v industrijsko razvitejše predele in prevzamejo zahodnjaški slog življenja, ki zajema tudi prehrano.

Vendar obstaja pomembna razlika med zgolj povezavo ter vzročno povezavo. Banalen primer te razlike je primer korelacije med prodajo sladoledov in sončnih očal. S tem ko prodaja sladoledov narašča, naraste tudi prodaja sončnih očal. Vendar pa višja prodaja sončnih očal ni posledica višje prodaje sladoledov in obratno. Za višjo prodajo obeh izdelkov je namreč zagotovo "krivo" poletje oziroma višja temperatura. Tako med prodajo sladoledov in sončnih očal opazimo korelacijo (povezavo), ni pa kavzacije (vzročne povezave). In enako velja v primeru rdečega mesa.

Višji vnos rdečega mesa in predelanih mesnin je sicer res povezan z višjo pojavnostjo kolorektalnega raka, vendar moramo upoštevati, da (v večini primerov) to ni edini dejavnik. Lahko navedemo vsaj še tri dejavnike, katerih negativen vpliv na pojav različnih bolezni je bistveno bolje pojasnjen:

• nizka stopnja telesne aktivnosti in pretiran delež telesne maščobe,
• slabša kakovost prehrane v splošnem in s tem povezana pomanjkanja določenih hranil in
• kajenje in čezmerno uživanje alkohola.

Lahko potemtakem res trdimo, da je rdeče meso glavni krivec bolezni? Znanstvena literatura nam razkrije, da je nezdrav delež telesne maščobe od vseh vzrokov najtesneje povezan s tveganjem za smrt. Za koliko škode sta odgovorna kajenje in uživanje pretiranih količin alkohola in ali se ob tem zavedamo pomembnosti gibanja (telovadbe) za naše zdravje in dobrobit? Vprašanje je seveda retorično.

Ko smo že pri znanosti: večina dokazov je epidemiološke narave. To pomeni, da so zaključki narejeni na podlagi opazovanj, ne dejanskih (objektivnih) raziskav. Kot lahko razberete iz spodnje slike, tovrstne raziskave spadajo na dno lestvice po veljavnosti oziroma "trdnosti" dokazov.

Enako te raziskave ne ločujejo med predelanimi in naravnimi mesninami. Poleg tega lahko zgolj pokažejo na potencialni mehanizem, po katerem bi neka trditev lahko držala. Nadaljnje testiranje začetne hipoteze in ugotavljanje vzročne povezave sta v domeni tesneje nadzorovanih raziskav (randomizirane in placebo kontrolirane študije ter metaanalize in sistematska poročila). O teh pa splošna javnost malo ve.

Meso ali predelane mesnine?

Mesa ne moremo enačiti s predelanimi mesninami.

Meso – pomislite na zrezek, kračo, jetrca, bedro ali katerikoli del, za katerega vsaj približno veste, kam spada, je lahko dober vir nekaterih življenjsko pomembnih hranil, kot boste spoznali v nadaljevanju. V kategorijo predelanih mesnin pa spadajo najrazličnejše salame, paštete, hašeji in podobni predpripravljeni izdelki. Pa vendar vemo, da vpliv obeh skupin na zdravje nikakor ne bo enak, še posebej, če se pogovarjamo o kakovostni surovini - mesu, ki je porabljeno za pripravo teh mesnih izdelkov ali polizdelkov. Kakovost pa je odvisna od načina reje od rojstva do zakola živali. Zato je pomembno, da ste pri izbiri predelanih mesnin pozorni, od katerega proizvajalca kupujete, da bosta kakovost in poreklo surovine nadzorovana, varna in dobra.

Zakaj jesti rdeče meso?

Pusto rdeče meso spada v skupino najboljših virov beljakovin - poleg rib, mlečnih izdelkov iz posnetega mleka, jajc in jajčnih ter drugih beljakovin.

Beljakovine so izjemno pomembne za:

• rast, razvoj in obnovo telesnih tkiv,
• učinkovito delovanje naše odpornosti,
• ohranjanje funkcionalne mase (mišične mase) in kostne gostote s staranjem in
• pripomorejo k boljši telesni sestavi preko visokega sitostnega učinka (lažji nadzor apetita) in učinka termogeneze (koliko energije naše telo porabi za njihovo prebavo).

Rdeče meso je ob tem eden od boljših virov vitaminov skupine B in zgolj za eno dlan velik kos rdečega mesa poskrbi za tretjino naših dnevnih potreb po vitaminih B3, B6 in B12. Ti vitamini igrajo pomembno vlogo v najrazličnejših presnovnih procesih proizvodnje energije ter so pomembni za delovanje možganov in živčnega sistema. Poleg vitaminov skupine B se rdeče meso lahko pohvali še z visoko vsebnostjo drugih mineralov, kot sta na primer aktivna (hemska) oblika železa in cink, ki imata številne pomembne naloge v našem telesu (uravnavanje energije in odpornosti).

Torej?

Dobra ali slaba živila ne obstajajo. Obstaja le dobra (primerna) ali slaba (neprimerna) prehrana. Veliko je odvisno od konteksta in rdeče meso, ki je samo po sebi odličen vir določenih hranil, je za večino lahko koristen del uravnotežene prehrane. Tako kot pri marsičem velja pravilo zmernosti in kakovosti. Ta smernica in preostale omenjene smernice v tem članku naj bodo okvirno vodilo pri uživanju in pripravi mesa. Bliža se sezona žara, zato lahko rečemo le še: "Dober tek!"

Avtorji članka: Matjaž Macuh, mag. (VB) športne prehrane, vodja oddelka za športno prehrano pri Feelgood in Mario Sambolec, ustanovitelj blagovne znamke Feelgood, nutricionist PN1 in ACA, trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije.

Zakaj so izdelki za žar Anton prava izbira letošnje sezone?

Predvsem zaradi prepoznavnega okusa in kakovosti, ki temelji na skrbnem izboru sestavin. So veliki zagovorniki porekla in sledljivosti, saj je preglednost vse poti od rejca do mize, ki naj bo čim krajša, za proizvajalca izjemno pomembna.

Zavedajo se namreč, da dolžina transportnih poti ter izpostavljenost različnim dejavnikom še kako vplivata na svežino in okus mesa ter izdelkov.