Mladi podjetnik: Če vztrajaš tudi po tem, ko ti ne uspe, slej ko prej zadeneš #intervju

Pri osemnajstih letih, ko večina mladih začne študirati in še ne razmišlja o tem, kaj bodo počeli po študiju, ste že začeli svoj prvi samostojni projekt. Kako se je vaša podjetniška pot pravzaprav začela?
Začela sva s kolegom, s katerim sva imela najprej digitalno agencijo, in to z osemnajstimi leti. Tako smo postali ekipa šestih, v kateri so bili tudi programerji in oblikovalci. Izdelovali smo spletne stani, strani na Facebooku in aplikacije za druga podjetja. V neki fazi smo se začeli spraševati, zakaj delamo toliko za druge, ko pa bi lahko razvili svoj produkt. Še posebej zato, ker imamo dovolj znanja.

Kako ste dobili svojo "čokoladno idejo", ki se je nato razvila v uspešen posel?
Na neki nemški spletni strani sem videl, da si lahko ustvariš svojo čokolado. Izbereš vrsto čokolade, posipe in napis. Ko sem želel to naročiti, sem ugotovil, da je ne dostavljajo v Slovenijo. Ker sem nekaj takega kljub temu želel podariti za darilo, sem se odločil, da bom takšno čokolado pač naročil v eni izmed naših čokoladnic. Kmalu sem ugotovil, da sploh nimajo svojih spletnih strani, kar mi je bilo zelo čudno. Ob tem sem dobil idejo, da bi to lahko naredili mi.

Na svojo čokoladno pot se je odpravil z idejo o čokoladah po meri. Foto: mojacokolada.si

Kako ste se tega potem lotili, kje ste začeli?
Najprej sem šel do vseh čokoladnic in jih vprašal za sodelovanje, torej ali bi bile pripravljene za nas ustvarjati čokolade z napisi in posipi. Na začetku so me vsi zavrnili oziroma bili pripravljeni sodelovati, ampak ne med sezono, ko je prodaja velika. Ko sem že mislil, da se ta ideja ne bo uresničila, sem na čisto zadnjem sestanku le dobil čokoladnico, ki je bila pripravljena sodelovati za dobro ceno in pogoje.

Čez leto, dve delovanja so nato tudi druge čokoladnice želele sodelovati, a sem jih zavrnil, ker smo s prvotno čokoladnico delali tako dobro. Tudi zdaj, po petih, šestih letih, še vedno delamo z njimi.

Pa je bil ta projekt uspešen že na samem začetku?
Na začetku seveda ni vse steklo. Tudi vsi moji prijatelji so se na idejo najprej odzvali z dvomi, ker takrat še ni bila toliko razvita prodaja hrane prek spleta, kaj šele čokolade.

Posledično sem bil tudi sam malo skeptičen, ampak kljub temu vztrajal, da če se to meni zdi dobro, zakaj se ne bi tudi drugim. In če pri ideji dovolj dolgo vztrajaš, greš čez sezono, dve in narediš vse, kar lahko, se prej ali slej pokažejo rezultati. Ko začneš dobivati prve stranke, gre dobra beseda naprej. In pri nas je že sam produkt tak, da ga v osnovi vidita dva, ker gre ponavadi za darila.

"Če pri ideji dovolj dolgo vztrajaš, greš čez sezono, dve in narediš vse, kar lahko, se prej ali slej pokažejo rezultati." Foto: DejanLukič

Verjetno se je po tem vaša ideja pojavila tudi pri konkurenci. Je to kakorkoli vplivalo na vas?
Z digitalnim svetom so se seveda začele pojavljati tudi konkurenčne strani, kar je povsem zdravo. Na nas to nima nekega vpliva, saj smo po treh, štirih letih prišli do faze, ko lahko preživimo samo s to stranjo. Slovenija je majhen trg in v tem čokoladnem prostoru ni prostora za dva. Zdaj se osredotočamo na nove produkte in nove trge.

Prejšnji teden smo prodali franšizo v Makedonijo. Letos se intenzivneje širimo na hrvaški trg, kjer bomo poskusili narediti podobno zgodbo kot tukaj.

Pred kratkim ste razvili nov produkt, ki je pri kupcih že dobro sprejet.
Gre za 3D-čokolado v obliki Slovenije. Ustvarjali smo jo eno leto in trg dobro raziskali. Izhajali smo torej iz tega, kaj si kupci želijo, kje je potreba na trgu in česa še ni. Izhajali smo tudi iz tega, kaj Slovenci kupujejo za turiste oziroma tujce, da ni darilo kup magnetov.

Slovenija ima polno značilnosti, nimamo pa nekega izdelka, ki bi povezal celoten koncept. Imaš sol iz Primorske, imaš pršut, imaš vino, kakšne lesene skulpture, ampak ni nekega značilnega darila, ki bi ga dal nekomu, da bi predstavljal vso Slovenijo. In ravno to je ta čokolada. Za pomoč smo prosili etnologa Janeza Bogataja, ki je pomagal pri izbiri značilnih posipov za vsako regijo in pri reliefnem oblikovanju čokolade, saj ima mnogo znanja na teh področjih.

Vsaka izmed 12 značilnih slovenskih pokrajin ima svoj značilen okus. Foto: Črt Piksl Ima glede na to, da ste se podali na čokoladno področje, čokolada za vas kakšen poseben pomen?
Čokolada zame nima nekega posebnega pomena. To je posledica tega, da sem prej ves čas delal v nekem korporativnem okolju z nesproščenimi sestanki. In tega nisem želel delati vse življenje. Z ekipo smo se želeli ukvarjati z nečim, kar nam bi bilo všeč, in nečim drugačnim. Želeli smo, da je osnova zabavna, zanimiva, sproščena, tudi če na koncu ne bomo imeli veliko dobička. Pomembno je, da nam je v veselje.

Kakšen je torej vaš nasvet nekomu, ki ima podjetne ideje, a ne ve, kako jih uresničiti?
V prvi fazi bi rekel: na ulice, v akcijo, preizkušat ideje v praksi. Verjamem, da ima marsikdo marsikatero idejo, za katero se mu zdi, da ima potencial. Pa to ne pomeni, da mora biti startup, lahko gre za lokalen projekt. V Sloveniji imamo precej različnih idej, ki so povsem lokalne, pa si ljudje mogoče ne upajo iz njih nič narediti. Veliko ljudem prav tako spodleti z začetnimi idejami, tudi meni je, ampak če vztrajaš tudi, ko ti v prvo ali drugo ne uspe, slej ko prej zadeneš.