Četrtek, 11. 7. 2019, 4.08
5 let, 3 mesece
Grad Otočec: najboljša grajska restavracija pri nas
Grajskih restavracij je pri nas zelo malo, na prste ene roke bi jih lahko prešteli. Med njimi prednjači restavracija v gradu Otočec, na slikovitem otočku Krke, streljaj od Novega mesta. Tam je še posebej prijetno v toplih mesecih, ko strežejo na grajskem dvorišču.
Stari dolenjski grad, zgodovina ga prvič omeni že v 13. stoletju, je del prestižne hotelsko-gostinske verige Relais & Châteaux. To pomeni, da stanejo sobe v gradu več kot 300 evrov, degustacijski meni šestih jedi s sorbetom v grajski restavraciji pa 72 evrov - če si privoščite še nekaj kozarcev vina, znesek preseže stotaka na osebo.
Hotel Grad Otočec
Grajska cesta 2, 8222 Otočec ob Krki
Telefon: 07 38 48 901
Zanimivo - na vinski karti prevladujejo primorska, ne dolenjska vina. Še več, novega vala dolenjskih vinarjev, kot so Kozinc, Kerin in Šuklje, sploh nimajo. Mi pa smo vseeno hoteli piti vsaj malo lokalno in se na koncu odločili za Šturmovo belo zvrst Akord iz leta 2011, za katero smo plačali 53 evrov. Ne, vinska kapljica na Otočcu ni poceni, slovenska vina imajo precej, tuja pa zelo zasoljene cene.
Kljub vsemu prestižu v ponudbi vin na kozarec ni šampanjca, zato smo se zatekli k sicer zelo prijetni Medotovi penini. Iz kuhinje so nas pozdravili s potočnim rakom na rakovem namazu in špinačni polenti, ki so ga pospremili z maslom in tremi vrstami kruha – makovim, belim in polnozrnatim.
Pozdrav iz kuhinje: potočni rak na rakovem namazu in polenti s špinačo
Medtem smo se odločili, da se bomo namesto degustacijskega menija lotili bolj klasične ponudbe, še posebej zato, ker nas je zanimalo, kako pripravijo tatarski biftek - ali bo to po grajsko, pri mizi, ali ga že zmešanega prinesejo iz kuhinje. No, niso ga pripravili pri mizi.
Pa niti ni bil slab, morda bi bil lahko pikantnejši, dodali so mu maslo v opilkih, okisano zelenjavo in prepeličje jajce, vse priloge pa so, bog ve zakaj, postregli na rukoli.
Tatarski biftek
Morda so jedi v degustacijskem meniju bolj ustvarjalne, v verziji a la carte je namreč kuha na Otočcu razmeroma predvidljiva, a, treba je reči, prijetna, z redkimi pomanjkljivostmi. Koprivna juha z ajdovimi kokicami ni bila nič presenetljivega, a bila je izvrstna, prav tako kot lisičke na žaru z gorgonzolo.
Lisičke z gorgonzolo
Pred glavnimi (mesnimi) jedmi je na mizo prispel modri pinot, tudi tokrat Šturmov. Ta belokranjski mojster je kljub konkretnim cenam verjetno najboljše, kar na Otočcu najdemo dolenjskega.
Vino je pospremilo sijajno telečjo zarebrnico, ki jo podprejo s šparglji, ovitimi v slanino, in z ocvrtimi gobovimi štruklji v peteršiljevem prahu.
Telečja zarebrnica s šparglji v slanini in jurčkovimi štruklji v peteršiljevih drobtinah
In če je bila teletina nekaj posebnega, je še posebej grajsko deloval divjačinski tris: divji prašič z mavrahi, srnina zarebrnica z brinovimi jagodami in jelenov medaljon z brusnicami.
Divji prašič z mavrahi, zarebrnica srne z brinovimi jagodami in jelenov medaljon z brusnicami
Pa sladice? Zelo ponosni so na svoje sorbete, najbolj so pohvalili (zelo sladkega) malinovega, ob vseh tortah in tartih pa je bil zanimiv tudi borovničev zavitek.
Malinov sorbet ...
... in borovničev zavitek
Na Otočcu si lahko za konec ob vseh konjakih in rumih privoščite tudi novo izdajo vipavskega vinjaka Pilon, a ker smo hoteli lokalno, se nismo uprli, ko so nam ponudili tradicionalno našpičeno in dišečo viljamovko pleterskih patrov.
Povzetek
Grajska restavracija, ki ponuja jedi z razmeroma prestižnimi sestavinami. Divjačina, tatarski biftek, prepeličja jajca, potočni raki, mavrahi ... Kuhajo izvrstno, a posebnih izumov ne pričakujte - na Otočcu je jelenov medaljon predvsem jelenov medaljon.
Vinska ponudba je razmeroma široka, obsega vsa boljša primorska vina, nekaj je štajerskih, premalo pa dolenjskih vin. Veliko je tudi tuje kapljice, ob šampanjcih se najdejo Bordeaux, Burgundija, Collio in Toskana. Cene so vsaj malce prenapihnjene.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.