Ciplji so tu!

Letos so se pohvalili s petnajstimi tonami, kolikor jih je bilo v jati, ki so jo zajeli tik pred obalo. Zdi se, da vse leto čakajo le na zimske ciplje, ki dobesedno pribežijo v pozimi toplejše plitvejše morje Tržaškega zaliva. Tako so tipične zimske ribe. A veljajo tudi za manjvredne, ker se lahko zgodi, da imajo okus po nafti. To je posledica tega, da se radi zadržujejo v pristaniščih. Izkušeni kupci cipljev vedo povedati, da lahko na pogled prepoznate ciplja, ki je ljubil pristanišča, in takega, ki je plaval na odprtem morju. Pristaniščni naj ne bi imeli zlatih pik, odprtomorski pa. Prav tako naj bi bili drugi malce sluzasti, če so seveda sveži.

Seveda so najboljši tisti, ki jih ulovijo naši ribiči. Najprej zato, ker so brezkompromisno sveži. Če jih kupite na pomolu takoj po rekordnem ulovu, še najbolj. Toda tudi naslednji dan, ko preplavijo celinske ribarnice, so še vedno bolj sveži kot druge ribe, zato se izplača brati novice. Drugi razlog, zakaj so naši ciplji najboljši, pa je, da je to neke vrste tradicija. Vsi čakajo na tisto jato, ki se bo zapletla v zdesetkane mreže naših ribičev. In ko jo končno privlečejo na obalo, je "fešta", veselje, ciplji so tu! Že zaradi tega je dobro, da jih jemo vsaj enkrat na leto.

Cipljev file s paradižniki 8 filejev ciplja 1 čebula 2 stroka česna 2 paradižnika olivno olje 1 dcl belega vina manjši šopek peteršilja

Če v ribarnici nimajo cipljevih filejev, jih sfiliramo sami. Pri tem je treba paziti, da odstranimo obe hrbtni plavuti. Osušene fileje narahlo povaljamo v moki in na hitro opečemo na dobrem olivnem olju. Položimo jih na krožnik, da se nekoliko odcedi olje. Na preostalem olju popražimo nasekljano čebulo in česen, dodamo na kocke narezan paradižnik, zalijemo z vinom, posolimo in podušimo do mehkega. Ko je omaka pripravljena, vanjo položimo opečene fileje, po želji popopramo, potresemo s peteršiljem in vremo še kakšnih pet minut. Postrežemo z domačimi rezanci.