Ponedeljek, 31. 8. 2020, 7.00
9 mesecev, 2 tedna
SAMI DOMAČI
Četrt stoletja pridelkov, ki se jih ne moremo naveličati
Pridelki, ki zrastejo na naravi prijazen način, so okusnejši, bolj polnovredni in zdravju prijazni, zato jih vedno več kupcev vključuje v svojo prehrano.
Skupina Posavje iz Velike Loke v Posavju se lahko pohvali z več kot 25-letno tradicijo pridelave sadja in zelenjave.
- Skupina Posavje iz Velike Loke v Posavju
- Za Lidl Slovenija dobavljajo: jedilne buče hokaido, kumarice, zelje, papriko in jagode.
Nagradna igra: kako dobro poznate slovenske stare sorte?
Potegujte se za nagradni bon v vrednosti 40 evrov, ki ga lahko porabite v trgovinah Lidl Slovenija.
Od več vrst buč do jagod
Pri Skupini Posavje sami pridelujejo eko buče hokaido, maslene in muškatne buče, buče tipa kabocha; kumare; belo, rdeče, varaždinsko, kitajsko in ploščato zelje; ameriške borovnice; več vrst paprike (zelena, rumena in rdeča izdolžena, babura) ter enorodne in mesečne jagode. Ker pa sami ne dosegajo zadostnih količin za potrebe trga, pa seveda pridelke odkupujejo tudi od kmetov po vsej Sloveniji, saj paradižnika, hrena in krompirja ter drugega ne pridelujejo sami.
Njihov najmočnejši artikel so jagode in buče, poskušajo pa se čim bolj specializirati za določene pridelke, da bi imeli manj različnih kultur in bi lahko povečali proizvodnjo. Količine se spreminjajo zaradi spremenljivih vremenskih razmer, ampak na leto povprečno pridelajo 130 ton jagod, 300 ton buč, 20 ton borovnic, 500 ton zelja in 200 ton paprike.
Pobiranje jagod in buč, sajenje zelja
Te dni že pobirajo buče in jagode, sadijo pa zelje.
Konec avgusta, ko smo se pogovarjali s "Klobasatovimi", kot se po domače reče pri njih, se po prostranih ravnicah krškega polja vsak dan veliko dogaja. "Trenutno smo še vedno precej zaposleni s pobiranjem jagod, buč, sajenjem zelja, prav tako skrbimo za nasad, ki bo obrodil šele naslednje leto. Dela je vedno dovolj," nam je povedal gospodar kmetije in direktor Skupine Posavje Žiga Klobasa.
Opravila se začnejo že zgodaj spomladi, ko se že pripravljajo na novo sezono. Obdelovati začnejo njive, postavljati tunele, pozneje spomladi jih pokrivajo. Pravočasno morajo začeti saditi in nato ustrezno namakati ter skrbeti za biološki nadzor škodljivcev.
Sledi pobiranje pridelka, primerno skladiščenje, pakiranje in na koncu prodaja. Vse delo poteka do konca novembra in zgodba se takrat sploh še ne zaključi. Ogromno dela predstavlja pospravljanje in odstranjevanje starih sadik, odkrivanje tunelov, priprava njiv za drugo sezono in zelo pomembno – izdelati je treba načrt sajenja za naslednje leto in organizirati delo.
"Največje veselje je, ko nam nekaj uspe, zato smo poskusili saditi že skoraj vse vrste zelenjave. Vsaka vrsta potrebuje posebno obravnavo, ima druge škodljivce, druge pogoje in dejavnike rasti, tako da je težko vse obvladati, predvsem pa pridelovalec potrebuje ogromno znanja. Zato smo se odločili, da vzgajamo tisto, kar najbolje znamo in pri čemer imamo največ izkušenj. Sčasoma preizkusimo tudi različne sorte ene zelenjave ali sadja. Tako sami ocenimo razliko v občutljivosti same sorte, prinosu, okusu, velikosti itd. Vremenske razmere, zasoljenost tal, znane bolezni in škodljivci potem vplivajo na to, da se odločamo za sorte, ki so primerne in odpornejše na dejavnike v našem okolju," je pojasnil Žiga Klobasa, ki si je že kot otrok želel postati pridelovalec paprike, saj mu je paprika od nekdaj pri srcu.
Prejšnje tri generacije z rožami
Pridnost številnih rok, ki v Skupini Posavje skrbijo, da sveži ter domači pridelki pridejo do naših domov, pa dokazuje, da je ljubezen do dela v kmetijstvu še kako pomembna.
Otroška želja se mu je uresničila in danes se z delom na kmetiji ukvarja vsa družina. Prejšnje tri generacije so se bolj posvečale vrtnariji ter vzgoji rož in sadik. Za intenzivnejše delo na kmetiji pa so se odločili pred 14 leti. "Zelo lepo je gledati, kako rastline rastejo, še posebej, ko začne vse cveteti in se čebele in čmrlji pasejo na teh cvetovih. To je najlepši čas. Takrat že veš, da se bodo iz teh cvetov kmalu začeli tvoriti plodovi, in ko z užitkom poskusiš prvi sadež, te prevzame zadovoljstvo, saj veš, da se bo ves trud kmalu poplačal. Ni lepšega od tega, ko svojim otrokom ponudiš prve jagode in ko ob čevapčičih spečeš ali narežeš svojo papriko ali ko pripraviš slastno bučno juho. Veš, da si ustvaril dober in zdrav pridelek."
Kupci iščejo tisto, kar zori tukaj in zdaj
Povpraševanje je zelo odvisno od sezone. Ko se začne sezona jagod, je največ povpraševanja po jagodah, ko pridejo češnje, je povpraševanja po jagodah že manj. "Ljudje zelo radi izkoristijo pridelke, za katere vedo, da v tistem času najbolj zorijo, saj ocenjujejo, da so prav v tistem času najboljši in najbolj zdravi."
Prednost uživanja lokalne hrane je po mnenju "Klobasatovih" predvsem v tem, da kupci poznamo pridelke in vidimo, kaj dobimo v roke oziroma na krožnik. Sadje in zelenjava iz tujine sta pridelana precej drugače kot pri nas. Med prevozom takšna hrana izgubi več vitaminov, v tujini pa veljajo tudi drugačni standardi pridelave kot pri nas.
Naravi prijazen način
Jagodam so se letos pridružile še borovnice, ki bodo svoje mesto prav tako našle na Lidlovih policah.
Kupci se vedno bolj zanimajo za pridelke integrirane pridelave in Skupina Posavje svojim kupcem zagotavlja, da pri njih poteka pridelava na naravi prijazen način.
"Uporabljamo biološko kontrolo tudi za koreninski sistem in zahvaljujoč temu so naši pridelki bolj zdravi in veliko manj škropljeni od drugih. V ta namen tudi vlagamo v raziskave, saj se trudimo rastlinam zagotoviti prave pogoje za rast, tako da so plodovi res kakovostni in dobrega okusa. S tem izpolnimo kupčeva in seveda tudi svoja pričakovanja."
Konkurenčnost zagotavljajo zdravi pridelki
Kot na vseh področjih, je tudi pri pridelavi hrane zelo pomemben dober glas. Ker nimajo komercialne službe, si jo poskušajo narediti prav s tovrstnim oglaševanjem, saj "dober glas seže v deveto vas".
Zato se zelo trudijo, da so njihovi pridelki bolj zdravi od drugih, kar lahko dosežejo s stalnim izobraževanjem in preizkušanjem. Če želiš pridelovati več različnih kultur in večje količine, potrebuješ veliko več znanja.
"Trudimo se ugotoviti, kaj rastlina potrebuje, da obrodi okusne in kakovostne plodove. Zaščititi jo moramo pred škodljivci, kar dosegamo s predatorji, ki pa nimajo niti najmanjšega vpliva na samo rastlino, ampak le na škodljivca. Prav tako poskušamo zagotoviti dovolj velike količine pridelka, da ima kupec vedno na voljo tisto, kar potrebuje, in je na koncu z našim izdelkom tudi zadovoljen."
Pri tem ne razpolagajo z nobeno posebno skrivnostjo za uspeh, poudarjajo pa veliko željo po znanju in vztrajnost. Prav ta je pomembna osebna lastnost, ki jo potrebuje vsak kmet, ko ni vse rožnato in ne poteka povsem po načrtu. Prvi pogoj za uspešno delo na kmetiji je prav veselje do dela na zemlji. "To nas žene naprej, ampak nič nas tako ne zadovolji kot potrošnik, ki je zadovoljen z našim izdelkom."
Suše in neurja vzrok za prenekatero razočaranje
Kmečko življenje pa niso sami idilični prizori s podeželja. To sliko vedno večkrat prekinejo vremenske nevšečnosti, ki so vzrok tudi za kakšno razočaranje.
"Med neurji smo vsi budni in v skrbeh, saj nam poplave in toča povzročijo ogromno škode tako na objektih in plastenjakih kot na samih rastlinah in pridelkih. Zaradi neurij smo večkrat že ostali tudi brez pridelka. Prav tako nas ogroža tudi predolga suša. Brez pridelka pa ne le, da ostanemo brez prihodka, ampak imamo celo veliko izgubo, saj veliko dela, časa in denarja vložimo v samo proizvodnjo, še preden sadika sploh naredi prvi plod. Tako smo v takšnih primerih kar precej razočarani."
Sicer pa je letina najbolj odvisna od vremenskih razmer med predhodno zimo ter od vremena med sezono. Če je zima mila, imajo predvsem veliko več stroškov z zadrževanjem škodljivcev, saj ne uporabljajo pesticidov, če niso nujni.
Škodljivi insekticidi strogo prepovedani
Lep pridelek je rezultat truda, znanja in neprestanega preizkušanja. Skupina Posavje sadje in zelenjavo prideluje na naravi prijazen in integriran način, kar potrjuje tudi certifikat Global G.A.P., ki odlikuje njihove pridelke.
Pri organski pridelavi jagod ne smejo škropiti z nobenimi škodljivimi insekticidi, ampak za odganjanje škodljivcev uporabljajo biološke predatorje. Prav tako ne smejo uporabljati sintetičnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, antibiotikov, sintetičnih rastnih hormonov in umetnih konzervansov, arom ali barv. Kmetije, ki sadje ter zelenjavo pridelujejo na naravi prijazen in integriran način, redno preverjajo glede skladnosti. Kakovost pridelkov dokazuje tudi certifikat Global G. A. P., ki zagotavlja neoporečnost pridelkov za potrošnika.
Tudi Skupina Posavje se lahko pohvali s certifikatom Global G. A. P. "To je za nas obveza, ki nam omogoča, da raziskujemo in pridobivamo nova znanja, kako premagati škodljivce in bolezni na naraven način, kako narediti izdelek še bolj zdrav in kako svojim kupcem omogočiti popolno sledljivost proizvoda, ki pride z naše kmetije."
Sami domači so doma v Lidlu.
Lidl Slovenija se je v okviru kampanje Sami domači povezal z lokalnimi dobavitelji najrazličnejših pridelkov, ker se zavedajo, kako pomembno je uživati lokalno pridelano sezonsko hrano.
