Ali obstaja hamburger, ki ga lahko pojem brez slabe vesti?

Prehranski strokovnjaki zavoda SpoznajPrehrano.

Žan Zupančič: "Začelo se je kot študentski projekt, čez čas pa smo začeli prejemati vse več povpraševanja po naših izobraževanjih in svetovanju. Odziv je zares lep. Zdaj imamo tako imenovano “prehransko šolo” bolj kot ne po celi Sloveniji. Od Prekmurja do Nove Gorice."

A obstaja kakšno pravilo za sestavo obroka, s katerim si lahko dejansko pomagamo?

Žan Zupančič: "Načeloma si za merilo preprosto vzamemo krožnik. Za beljakovinska živila, kot npr. meso in mesne izdelke, odmerimo četrtino krožnika. Prav tako četrtino krožnika namenimo ogljikohidratni prilogi, največji del, torej polovico, pa zelenjavi."

Jernej Ogrin: "S tem načeloma ne moremo zgrešiti."

Uporaben nasvet. Pa pojdimo kar k bistvu. Lahko na tak način razdelimo hamburger? Torej, a obstaja hamburger, ki ga lahko pojemo brez slabe vesti?

Jernej Ogrin: "Seveda obstaja. Za začetek poglejmo sestavo hamburgerja. Na dnu in na vrhu imamo kruh, torej vir ogljikovih hidratov. Ponavadi ne gre za polnozrnate bombetke, čemur bomo tokrat »pogledali skozi prste«. V hamburger vedno damo nekaj zelenjave – paradižnik, rukolo, čebulo, zeleno solato itd. Tukaj imamo veliko okusnih možnosti. In potem je tukaj še meso. Bolj kot je meso mastno, višja bo energijska vrednost celega obroka. Tudi tukaj je prostor za izboljšave."

Kakšno meso torej izbrati?

Jernej Ogrin: "Piščančji burger ima precej velik del beljakovin, še posebej če ga primerjamo z govejim ali goveje-svinjskim burgerjem, je energijska vrednost piščančjega nižja. V kontekstu hamburgerja seveda moramo paziti tudi na omake, da z njimi ne pretiravamo, saj so ponavadi narejene na osnovi majoneze. In tudi tukaj lahko prihranimo kar lep delež kalorij. Glavni dve stvari, s katerima lahko znižamo energijsko vrednost hamburgerja, sta torej izbira mesa in količina omake."

Ali obstaja vrsta hrane, ki se ji moramo v življenju izogibati, če hočemo jesti zdravo in uravnoteženo?

Jernej Ogrin: "Vsako živilo lahko spada v uravnoteženo prehrano."

Vsako?

Žan Zupančič: "Da. Zdrava in uravnotežena prehrana je tista, ki telesu zagotavlja zadostno količino esencialnih hranil v določenem časovnem obdobju. To ne pomeni, da moramo vse zaužiti v enem dnevu. Optimalno je, če sta v enem dnevu  vnos beljakovin in energije skladna z našimi potrebami. Kar se tiče vitaminov in mineralov pa je to časovno okno malce večje. Ljudje imamo določene zaloge – zaloge železa, vitamina B12 itd. Če na primer nekdo čez noč postane vegan in ne uživa prehranskih dopolnil, lahko njegove zaloge vitamina B12 zadostujejo še za 2 leti. Tako ostaja glavno pravilo, da telesu v določenem časovnem obdobju zagotovimo vsa hranila v zadostnih količinah. Primerno pripravljen hamburger je torej lahko sestavni del povsem uravnotežene prehrane. Saj ga ne boste jedli za zajtrk, kosilo in večerjo v istem dnevu, kajne?"

Po tem principu bi bila torej samo zelenjavna dieta napačna?

Jernej Ogrin: "Seveda. Ena najbolj pomembnih stvari pri uravnoteženi prehrani je, da mora biti dolgoročno vzdržna. Pri tem ne smemo pozabiti na družabno komponento prehranjevanja. Hamburger s prijatelji, na primer. Mi celo priporočamo takšna kosila, seveda ne za vsak dan, ampak občasno. Tu slaba vest nima kaj iskati."

Žan Zupančič: "Bolj kot gremo v smer, da določenih skupin živil ne uživamo, težje bo naša prehrana uravnotežena. Bolj ko si omejujemo izbiro, težje bo zagotoviti vsa hranila."

 Naročnik oglasne vsebine je PERUTNINA PTUJ D.O.O.