Zasebna drama na očeh (in v ušesih) javnosti

V ZDA so pred dnevi objavili 11-minutni klic na pomoč, ki so ga 23. januarja opravili prijatelji Demi Moore, potem ko je igralka očitno "pokadila nekaj", na kar njeno telo ni reagiralo preveč dobro. Pogovor med operaterjem in neznanimi klicatelji (na telefonu se je namreč izmenjalo več ljudi) razkriva pravo dramo in celoten dogodek z Demijinim pristankom v bolnišnici ter posledičnim zdravljenjem postavi v novo luč. Ampak zakaj točno so klici na številko 911, ameriški ekvivalent naši številki 112, sploh na voljo javnosti? Objava posnetkov je povsem legalna; pristojni so iz klicev dolžni izločiti vse osebne podatke, kot je na primer telefonska številka, klic pa bi bil pred javno objavo rešen le, če bi bil posnetek del kazenskega postopka ali kakšne druge pravne zadeve, na katero bi lahko vplival. Javnost je imela tako priložnost slišati posnetke klica na pomoč, ko je umiral Michael Jackson, ko so odkrili truplo Heatha Ledgerja, ko je panična mama našla svojo hčerko, Brittany Murphy, nezavestno v kopalnici, ko je Elin Nordegren razbila avtomobil Tigerja Woodsa, ko so v bolnišnico sprejeli Heather Locklear ... Čeprav so stvar javnega interesa vsi klici na pomoč, ne le tisti z zvezdniki v glavni vlogi, je razumljivo, da ti doživijo največ publicitete, javnost pa priložnost za polno sodelovanje v dramah, ki bi morale biti zasebne. Tudi v mestu, kjer ni zasebnosti, bi morale biti nekatere stvari zasebne Objavo posnetkov je George Clooney na rdeči preprogi podelitev nagrad igralskega ceha označil za "neumno" in opozoril, da kmalu ne bo "nobene različice zasebnosti več", na strani Twitterja pa se je odzvala tudi trenutna številka ena v sferi slavnih, ki so slavni zato, ker so pač slavni, Kim Kardashian, ki se je vprašala, ali se objavljanje klicev za nujno pomoč nikomur ne zdi napačno. Ja, nam se zdi. Vse stvari, povezane z zvezdniki, pač niso trači. Vemo, da v Hollywoodu očitno ni nič sveto, ampak vseeno – tudi v mestu, kjer ni zasebnosti, bi morale biti nekatere stvari zasebne. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi se ljudje bali poklicati na pomoč, saj so vsi njihovi klici v času največje stiske lahko kaj hitro javni in pogovoru, ki bi moral potekati med izučenim strokovnjakom in nekom, ki potrebuje pomoč, se lahko kmalu pridruži še milijon ljudi? In to ni le neokusno, ampak tudi nevarno. A pomembno je, da je zadoščeno interesu javnosti …