Eurosong letos – z nekaterimi izjemami – pravzaprav ni deloval kot popoln cirkus, Majin uspeh pa lahko bolj kot v številu doseženih točk merimo s sposobnostjo, da vsaj za omejen čas zedini Slovence.
Evrovizija, ki fascinira tudi spektaklov željne Američane, se je v zadnjih letih iz enkratnega dogodka razlezla na evrovizijski teden, kar je seveda omogočilo tudi ohlapno postavljanje mej glede tega, kaj je Evropa in kaj ni. 43 sodelujočih držav je dogodek namreč razdelilo na dva polfinalna večera in na finale, v katerega avtomatično romajo tiste države, ki prispevajo največ denarja v evrovizijski mošnjiček.
Letos je to skupino dopolnila še velika povratnica Italija, ki smo ji toplo dobrodošlico zaželeli z drugim mestom, bolj kot z netipičnim evrovizijskim komadom pa so naši sosedje presenetili predvsem z uporabo angleščine. Čeprav je bila italijanska pesem sicer večinoma res zapeta v italijanščini, je uporaba nacionalnih jezikov na žalost prej redkost kot pravilo.
Evrocinizem
Kakorkoli že, če so države, ki so lahko v finalu sodelovale brez polfinalnega sita, včasih poskrbele za vsaj nekaj ciničnih pripomb, so bile letos idealne tarče za cinizem države, ki jim je Evropska unija odobrila finančno pomoč. Ob presežku pripomb na račun Grkov bi človek sklepal, da smo Slovenci osebno omogočili nastop grških predstavnikov. Ironično se v primeru, da bi Grki zmagali, verjetno ne bi počutili, kot da gre tudi za našo zmago.
Če smo prebavili Jeruzalem, bomo tudi Baku
Glede na trenutno črnoglede napovedi o prihodnosti Evropske unije je precej zanimiv tudi naslov zmagovalne pesmi Running Scared (recimo, da bi ga lahko prevedli v brezglavi beg ali bolj dobesedno v preplašeni), z lahkoto pa bi se lahko spraševali tudi o primernosti Eurosonga v Azerbajdžanu. A če smo mirno prebavili Jeruzalem, bomo tudi Baku, glasba pa pri ugibanju, ali ima neka država dovolj denarja za organizacijo tako megalomanskega dogodka, tako ali tako ne igra nobene vloge. Ko gre za tako gromozansko promocijo države, se denar ponavadi vedno najde. Ne dvomim, da bi tudi za Slovenijo našli rešitev, pa čeprav je finančna nesposobnost organizacije tovrstnega dogodka še vedno tolažba številka ena.
Težje kot naše sosede je prepričati nas same
Z izkupičkom letošnjega Eurosonga smo lahko zadovoljni tudi Slovenci, saj smo v zadnjih letih finalni večer z izjemo Alenke Gotar videli le od daleč. Naša predstavnica letos ni prepričala le Evrope, ampak tudi Hrvate in Bosance, ki so nam namenili najvišje število točk, kar se ne zgodi ravno pogosto (in kar jim z veseljem tudi očitamo). A najpomembneje – in na žalost tudi najtežje – je prepričati Slovence. Največji uspeh Maje Keuc je ravno to, da smo enkrat za spremembo prav po nogometno navijali za naše. Zediniti Slovence pa je skoraj življenjski dosežek.