"Nje ne morem fotografirati, ima premajhne prsi"

Model je lahko velikokrat muza fotografu, stilistu, oblikovalcu, umetniku ličenja in konec koncev tudi frizerju. Le kako bi si drugače razlagali to, da se nek model vseskozi pojavlja ob enem in istem fotografu, ki ga uporabi za prav vsako fotografiranje, pa čeprav vemo, da mu poziranje za modni editorial vseeno ne leži najbolje. In tako kot je lahko nekdo v nekem trenutku na vrhu svoje kariere, ko te vsi občudujejo in te postavljajo na piedestal, je lahko nekdo drug zaradi kakšne pomanjkljivosti kaj hitro na robu tega sveta, tam nekje v jašku in čaka, da bo kdo opazil njegov potencial. Ki je lahko celo večji od tistega, ki se vseskozi vrti okoli fotografa, mu piha na dušo in tudi tako dobiva fotografiranja. Vse je odvisno od fotografa, ki pa ima ta privilegij in to moč, ki verjetno pride skupaj z velikim fotoaparatom, da lahko izbira. In ta tudi izbere po svoje. Svobodna volja je seveda nekaj nujnega in povsem normalnega, ampak to, da dekleta ne vzameš na fotografiranje, zato ker ima premajhne prsi, to je pa kaplja čez rob!

Ima majhne prsi in je zatorej za popolnoma nič kaj posebno fotografiranje neprimerna. Tako kot tista s širokimi boki in ta, ki ima debela meča. Pa seveda tudi ta z nekakovostnimi lasmi.

Nekdo je nekje zapisal, da je modelom težko, ker morajo biti popolni.

Ampak popolnosti ni. Lahko je v teh očeh, ampak v onih je lahko to prečudovito nezemeljsko bitje čisto navadno dekle.

In zato je treba v modnem svetu goljufati. Tako kot manekenke lažejo o svojih letih, tako agencije lažejo o merah in tako tudi fotograf popravi tu in tam kakšen centimeterček, ki ga hladnokrvno in prav po mesarsko odreže, zbriše mozoljček in ti noge naredi dolge kot ponedeljek.

Tudi pri meni smo goljufali, seveda, in eno najbizarnejših fotografiranj je bilo za naslovnico neke revije, za katero so bile moje prsi pospravljene v preveliki košarici. Bizarno! Očitno je bila velika košarica nujno potrebna. In kar je bil še največji hec, je bilo to, da sem imela v notranjosti revije še sedem fotografij v kopalkah, kjer pa prsi niso prav nič podlagali. Tam sem morala biti fashion, shirana, in se za fotografijo skoraj prelomiti na pol, medtem ko sem nekaj dni pozneje, ko smo delali še naslovnico, v preprosti beli majčki morala pokazati svoje obline in okrogline. Prsi ven, trebuh noter in gremo!

Gremo na sprehod po čudežni deželi, kjer poleg tega, da se cedita namišljena med in mleko, prodajajo še veliko buč, ki jih tako ali tako ne smeš pojesti, lahko pa si z njimi napolniš modrček in se tolažiš s tem, da bo kmalu vsega konec, in edino, kar bo ostalo, bodo bledi spomini modnih dogodivščin, katerih dokazi bodo pospravljeni v lični mapi, ki jo bomo občudovali, ko bomo stari in zgubani.