Jurij Zrnec: Računal sem, da se bom vrnil prej

Dobra dva meseca ste na bolniškem dopustu. Ste kdaj pomislili na to, da je bila poškodba dobra stvar, da vas je prisilila, da ste malce izpregli? In potemtakem morda tudi pozitivna? Naj te kar takoj prekinem, že lani … To že, ampak verjetno ste se kaj kmalu spet zagnali v več projektov naenkrat? Ja, seveda, veliko je bilo zastavljenih že predlani, pa so gladko odpadli. Tudi letos so zaradi moje poškodbe v vodo padle dve, tri premiere. Študirati bi moral Hamleta, Tri sestre, a je to še pod vprašajem. Na oder SNG Drame se menda vračate v začetku prihodnjega leta. Sam Bog ve. Kakšne so zadnje zdravniške prognoze? Zdravniki pravijo, da se poškodba celi (vmes pristopi natakar: Pa doktorji samo lažejo). Računal sem, da se bom vrnil prej, pa ne gre tako hitro. Toliko enega "pleha" je v nogi, da se ne celi prav lepo. Kako se človek, ki ne zna biti prost, spopada z vsem tem prostim časom? A veš da mi prav lepo uspeva.. V glavi je najbrž drugače. Tudi glava je šla na počitek. Večinoma sem zadržujem doma in hodim po zdravstvenih ordinacijah. Se pravi, da je ta poškodba nekaj, za kar boste čez nekaj let dejali, da je bila pozitivna stvar? Joj ob teh pregovorim, postanem živčen. Že med rehabilitacijo v toplicah so mi govorili, češ, da je vse za nekaj dobro. No, pa mi povej, zakaj je to dobro? A si ne ni mogel samo zviti noge, ne pa to? Morda zato, ker bi se pri zvinu kaj hitro spet vpregel v delo? Ja, dva tedna bi počival, potem pa bi spet delal. Kaj se vam je dogajalo v toplicah? Joj, kar precej je teh zgodb. Enkrat sem bil celo najmlajši v jedilnici, počutil sem se kot bi bil v vrtcu. Med mano in naslednjim najmlajšim je bilo okrog 60 let razlike … Se vam je dogajalo, da so pristopili, vas ogovorili, prisedli? Ja, luštno je bilo, nobenega miru. Je pa tam ena olajševalna okoliščina in sicer to, da so vsi poškodovani. Dogajalo se je, da so me dedki iz 1. in 2. svetovne vojne z vozičkom prehitevali kot z raketo, pa sem si rekel: Ja, to je lajf! Običajno, ko smo na bolniškem dopustu, delamo načrte, kaj vse bomo postorili, ko bomo spet zdravi. Pa vi? Iskreno povem, da sem vse to izklopil. Vse kar me še čaka, sem dal na kavelj. Če bo, bo. V bistvu sem glede na to, kako me je strafnalo, zelo kul. Ob vseh teh bolniških odsotnostih imate srečo, da imate redno zaposlitev. To je res. Ampak tudi sicer bo dela dovolj. Lani me je ta pretirana svoboda bolj motila, pa sem imel precej slabšo diagnozo. O tej diagnozi se je šušljalo marsikaj, celo to, da ste na smrtni postelji. Lani sem imel pljučno embolijo in dva pljučna infarkta, kar je precej bolj smrtonosno kot poškodba noge. Bilo je drugače tudi v tem smislu, da sem bil po vrnitvi iz bolnice normalno okreten, zdaj pa sem dokaj nestabilen, ne morem hoditi, kuhati, hendikepiran sem. V nogi imam 16 vijakov in dve plošči. Pri meni ni polovičarstva (smeh). Poleg zaposlitve v Drami se ukvarjate s številnimi drugimi projekti? Televizija, film, …Ali gledališče ne zadovoljuje vašim ambicij? Če bi vedela, kako mizerne so glede na stopnjo izobrazbe in delo, mi ga opravljamo, naše plače, potem je logično, da počnemo še kaj drugega. Pa ne toliko zaradi denarja, kot zato, ker nas zanima še kaj drugega ali ker smo bolj kreativni kot sam teater. Saj mi ne bi bilo treba delati na televiziji, ampak bi bilo pa škoda, mar ne? Tudi zadnji projekt z Rifletom, monokomedija Star fotr, je bil dragocena izkušnja za oba. Besedilo Starega fotra ste povsem prilagodili glavnemu akterju, Janezu Hočevarju - Rifletu? Besedilo je sicer delo Roba Beckerja, avtorja, ki je napisal tudi Jamskega človeka in Fotra, vendar sem ga spisal večinoma na novo in ga prilagodil Rifletu. V 70, 80 odstotkih je besedilo spremenjeno. Tudi pri stand-upu 5moskih.com sem večino spisal na novo. Rifle je izjavil, da je pri vas vedno preveč in ne premalo materiala. Kako ste delali selekcijo? Vidiš, kako skeči delujejo. Kdo je testna publika? Večinoma prijatelji, imava pa z Rifletom zaradi kilometrine oba prirojen čut za to, kaj bo delovalo in kaj ne. Stvari, ki so bile občutljivega značaja, sva raje umaknila. Besedilo je mestoma pisano zelo ostro in marsikdo bi lahko zameril. Ampak z zamerami pa niste imeli ravno nekih pretiranih težav ali zadržkov. Ne, ampak konkretno v tem primeru je je velik omemb bolezni, vpletel sem tudi svoje izkušnje. Skeče sva oblikovala po stand-up matrici. Poveš nekaj vsakdanjega, a poveš tako, da je smešno. Vas kdaj skrbi, da bi vam zmanjkalo materiala? Nikoli. Ogromno tega sem preigral, celo več kot v resnega teatra in glede pisanja in konstruiranja šal si kar zaupam. Se vam zdi, da se bo zaradi kleščenja proračuna, tudi ti. resni teater moral spogledovati s komercialni predstavami? Razlika med reciva temu, komercialnim teatrom in državnimi institucijami se je v zadnjih letih zelo zabrisala. Isti ljudje, profesionalci, tako igralci, kot režiserji, delamo tako v komerciali kot v državnih institucijah. Noben ne bo zato, ker je tisto "manj vredno" delal slabše. V obeh primerih je cilj dober izdelek. Klasifikacija "boljše, slabše" je zelo vprašljiva, saj je predstava v komercialnem teatru lahko precej bolj kakovostna kot v državnem. Ampak ta miselnost kljub vsemu obstaja. To je neumnost, razlika je le ta, da komercialni teater to mora počet, da lahko preživi. Ne dobivajo subvencij, odvisni so zgolj od prodaje kart, od ponovitev. Ne boš šel delat Hamleta ali Antigone. No, čeprav sem tudi že razmišljal, da bi resen tekst priredil nekoliko drugače. Resen tekst o aktualnih situaciji? Za to pa je treba le prižgati tretji program nacionalne TV in imaš krasno komedijo. Ko sem doma si prav namenoma prižgem tretji kanal in se narežim do solz. To je grozno zabavno, gledat 90 mandelcov, od katerih eni govorijo celo o verzih. Par politikov se trudi, da prav umetelno razložijo, kako in kaj. Pred kratkim si prejel že šesti gong popularnosti. Menda v javnosti že kroži šala, da v primeru, da se vaše ime pojavi med nominiranci, drugi zagotovo ne bodo prišli zraven … … ja, pa sploh letos, ko nisem nič delal. Ja, za bolniški dopust … Res je, da sem se letos manj pojavljal. Na gong gledam kot na rezultanto preteklega dela. Ne vem, ljudje me imajo radi. O sebi težko govorim, tak sem, kakor sem. Ne pretvarjam se, da sem kdo drug, na cesti se pogovorim z vsakim. Pogrešate oddajo As ti tud not padu? Ne, ogromno dela je bilo, vsi vikendi in vse noči so šli za ta projekt. Ne bi šel še enkrat skozi to. V tujini toliko materiala piše 15 ljudi, jaz pa sem bil ob pomoči režiserja Igorja Gajiča sam, Lado se je ukvarjal z drugim delom. Ste bili za to delo primerno nagrajeni? Ja, lahko rečem, da sva žela uspehe, tudi oddaja je bila odlično gledana. Pa finančna plat? Za vsako oddajo smo imeli na voljo določen budget. Če smo si oddajo preveč razkošno zastavili, ga ni kaj dosti ostalo. Nekaj oddaj sva delala praktično zastonj. Je bila pa zato kvaliteta na mestu. Zdi se mi, da se pri nas vse preveč varčuje. Ker ljudje ne znajo ali nimajo jajc, raje kupujejo raznorazne licence, kar je za domači trg škoda, saj imamo dovolj ljudi, ki bi znali delati dobre oddaje. Gredo pa raje bolj na zihr. Pa vsi ti resničnostni šovi, ko kar ne moreš verjeti, da lahko na enem koncu zberejo toliko neumnih ljudi. Pa še največjo gledanost imajo. Ja in potem se vprašaš, zakaj bi se trudil? Ste razmišljali o novi oddaji? Pred poškodbo sem na komercialno TV oddal kar nekaj sinopsisov. Tam sem bil manj omejen kot na nacionalki. Na komercialki se gleda le rating. Lahko si drastičen, ampak dokler je gledanost dobra, te ne bodo metali. Kolikokrat so vas v oddaji cenzurirali? Dvakrat. Zaradi marihuane in otrok, ni jih pa motila golota. Pri oddaji z Jožetom Potrebuješem, sem naredil parodijo na Ribiča Pepeta in je bilo nekaj na travo. Brez moje odobritve so izrezali pol skeča brez moje vednosti. In na kakšni stopnji je sinospis? Čaka. Gre za didaktično zabavne oddaje. Ena je namenjena mladim staršem, popoldanska oddaja s koristnimi nasveti, s pajtonsko odbitimi skeči. Bil bi producent, režiser in pisec, poznam pa precej mladih ljudi, ki bi lahko furali svoje rubrike. Tako bi lahko omogočil delo čim več ljudem. Potem je tu še ideja po kopitu BBC-jevih polurnih oddaj. Zdi se mi, da bi morali pri nas formate skrajšati, jih naredit več za isto minutažo. Katera tuja oddaja vam je zanimiva? So v tujini opazili tvoje delo? Ja, z Ladom sva prišla med najboljše tri oddaje za nagrado Roža Montreala. Lado Bizovičar vas je, zanimivo, nadomestil v Brechtovi drami Mati. Ste imeli prste vmes? Ne, ne vem, kako so se odločili zanj. Pri Materi se oblikoval številne like, pogovarjal sem se sam sabo, v končni fazi je bilo kar zahtevno. Kot pri Mutoli na Viktorjih? Ja, s tem da jih je v Materi tam šest. Na koncu so potem nekoliko prilagodili. Rekla sva, da o zasebnem življenju ne bova govorila, … Vse je v redu. To je lepo slišat. Glede na to, da se je o vašem zakonu spet govorilo vse mogoče, da večina zadetkov na googlu namenjena prav tej temi, me zanima, zakaj se v takih primerih ne odzovete vsaj z neko izjavo? Da se potem mediji ne napletajo kar nekaj … Odgovoril bom čisto enostavno. Takšno pisanje ni bilo ne prvič, ne zadnjič. Ko sem bil mlajši in bolj neumen, sem se na takšno pisanje odzval, potem pa sem ugotovil, da s tem določenim medijem daš le nek dodaten elan. Z določenimi mediji se že več let ne pogovarjam. Tega ne rabim. Morda obstajajo ljudje, ki sami pišejo članke in pošiljajo slike, ampak mislim, da moje delo bolj govori o meni. Za intermezzo. Ali ste vedeli, da obstaja pornografska verzija filma Gremo mi po svoje? Ne me hecat. Res in glavni junak je Zrnetz. Ne no. Pa kje jaz živim? Porno verzija. Kar tožil jih bom in potem od tega živel (smeh). Polovico pa bom namenil za dobrodelne namene za otroke brez malic.