Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
9. 8. 2014,
20.46

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

radio glasba skladba Leo Oblak Dragan Bulič Jan Plestenjak

Sobota, 9. 8. 2014, 20.46

1 leto, 2 meseca

Bodo radijske postaje skladbe krajšale, da se poslušalci ne bi dolgočasili?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Radijska postaja v Kanadi se je odločila, da se zaradi dolžine posameznih skladb njihovi poslušalci večkrat dolgočasijo. Rešitev? Rezanje glasbe! Se to obeta tudi slovenskim poslušalcem?

Radijska postaja 90.3 AMP iz Calgaryja se je odločila za format Quickhitz, ki jim omogoča, da poslušalcem predvajajo skrajšane izvedbe najbolj popularnih skladb, ali po domače, omenjena radijska postaja skladbe predvaja v približno polovični dolžini od izvirne.

Radijska postaja, ki sicer po novem sistemu zavrti še enkrat več skladb kot druge radijske postaje, se že brani: "Večina poslušalcev sploh ne ve, da so bile skladbe skrajšane oziroma odrezane," je povedala Hillary Hommy, podpredsednica podjetja, ki je izdelalo Quickhitz. Z njegovo pomočjo postaja 90.3 AMP predvaja kar 24 skladb na uro, krajši pa so tudi oglasni bloki, ti namesto 12 minut trajajo samo devet.

Odločitev pri poslušalcih ni naletela na pretirano odobravanje, na Twitterju se je nad potezo radijcev vsul plaz kritik. Nas pa je zanimalo, kaj si o ideji mislijo slovenski radijci in glasbeniki:

Plestenjak je odločno proti Najbolj popularni slovenski pevec in avtor Jan Plestenjak se je ob ideji, da bi glasbo na radijskih postajah rezali, najprej nasmehnil, potem pa zelo resno povedal: "Če se komu zdi, da je glasba tapeta, potem pa jo režimo. Rezanje glasbe, krajšanje skladb je, kot da bi nekdo na polovico prerezal sliko ali kot da bi nekdo preprosto razrezal film, kot se mu zdi, ne glede na čustva in vsebino."

Janu se torej takšno rezanje ne zdi dopustno, ob novici, da takšna radijska postaja že obstaja, pa ga je kar zmrazilo. "Enkrat so na neki radijski postaji rezali mojo skladbo in, milo rečeno, nisem bil ravno prijazen do njih. Brez dovoljenja avtorja ali založnika se to ne sme delati in nikoli ne bi odobril, da se moje skladbe režejo, sploh ne z računalnikom," je še povedal Jan Plestenjak, ki pravi, da se mu poleg ravnanja samega zdi sporno tudi dejstvo, da skladbe skrajša računalnik.

"Če obstaja takšen računalnik, ki skladbo razreže tako, da ne uniči čustev v njej, potem me zelo skrbi za človeštvo," je še povedal Jan.

Lastnik radijskih postaj Oblak je na strani poslušalcev In kako na celotno zadevo gleda direktor najbolj poslušane komercialne radijske postaje pri nas, Radia 1, Leo Oblak? "Trend, ki ga je načela radijska postala v Kanadi, se je pojavil zaradi številnih predvajalnikov glasbe. Ljudje glasbo poslušajo, na sredini pa prekinejo, ker imajo občutek, da so že slišali vse. Krajšanje, ki ga opisujete, daje poslušalcu občutek, da je na radiu slišal več glasbe," pove Oblak, ki pa pravi, da če bi slovenski poslušalci to želeli, bi to dobili.

"Prepričanje slovenskih glasbenikov je zmotno. Glasbeniki delajo za svoje poslušalce, jih želijo privabiti na koncert, obenem pa delajo skladbe, ki jih ljudje tudi zaradi dolžine ne morejo ali nočejo poslušati, torej delajo proti tem istim poslušalcem. Skrajšano: če bi poslušalci želeli takšno obliko glasbe, bi jo dobili ne glede na to, kaj mislijo glasbeniki," je jasen Oblak, ki ga zanima vse, kar je novo.

"Vedno nas zanimajo novosti, tudi ta, o kateri govorite. Dokončno bodo odločili, če bo treba, poslušalci. Trend je, da so radijske skladbe dolge do treh minut, takšne nam pošljejo že založniki, ker imajo interes, da se skladba vrti na radijski postaji," še pove Oblak.

"Kratke skladbe so imele v tujini prednost že v šestdesetih letih, le slovenski glasbeniki se upirajo vsemu, kar je novo, vsem spremembam. Upor posredno prinaša tržne spremembe, glasbeniki nimajo koncertov, nekoč je bilo nekoč, danes pa je danes," še pravi Leo Oblak.

Bulič je jezen Starosta slovenskega radijskega programa, glasbeni urednik in voditelj v pokoju Dragan Bulič, človek z najdlje predvajano glasbeno oddajo na radijskih valovih v Sloveniji, pravi, da je bil vedno nasprotnik krajšanja skladb.

"To zgodbo o krajšanju poznam. Jo imamo tudi v Sloveniji. Zdi se mi, da se to ne bi smelo delati, da to ni odnos do avtorja, v praksi pa se seveda lahko zgodi, da moraš kakšno skladbo krajšati, recimo zaradi novic ali kakšne oddaje. Sam takrat tehniku na Radiu Slovenija pripravim instrumentalno glasbo, s katero lahko reši situacijo, ko bi sicer moral krajšati skladbo. Če se to ne zgodi, če je ne uporabi, sem jezen, dvignem telefon in ga na to opomnim," je povedal Dragan.

Ne spreglejte