Severa: Glasba brez zavihkov besed

Časovne skice je naslov plošče, ovite v belo, različne odtenke modre in vijoličaste, v barvah kemičnega svinčnika. Na ovitku je Severa, leži med praprotjo in zre vate, okoli nje so črte, črtice, travnate bilke in drevesa. Drobni krokiji, skice, osnutki. Severo Gjurin v zadnjem obdobju, kljub temu da izhaja iz likovnega sveta, bolj mami glasba. Po nekaj nepozabnih skladbah, ki jih je ustvarila skupaj z Olivijo, se je posvetila različnim sodelovanjem in priredbam, Časovne skice pa so spet izdelek zase. Enak ustvarjalni delež lahko pripišemo Borutu Činču. In zakaj so Skice tako drugačne? Med drugim (o čemer boste lahko prebrali spodaj) tudi zato, ker jih bo v živo mogoče slišati le redko. Morda le še nocoj, na strehi Narodnega muzeja na Metelkovi. Verodostojen, a malce hecen zvok "Boruta sem spoznala prek Nietov, ki so me povabili k sodelovanju pri skladbi Beli prah, nato pa smo skupaj delali tudi na plošči Rokovnjači," je začela zgodbo o zanimivem glasbenem sodelovanju pripovedovati Severa. "Nekega dne sva spontano začela preigravati, jaz na kitari in vokalu, on na hemond orglah. In kmalu sva ugotovila, da ustvarjava verodostojen zvok, nekaj, kar ima učinek glasbe ... le da malce hecen." Začela sta snemati svoja preigravanja, po manj kot letu dni pa že nabrala dovolj materiala, da ju je zamikala celota v obliki plošče. In sta si vzela čas.

Prav čas ju je med samim ustvarjanjem kar klical k sebi, razmišljala sta recimo tudi o naslovih, kot sta Tempus in Kronos. "Ko igraš v paru, lahko čas veliko bolj razmiguješ, saj je ljudi, s katerimi se moraš usklajevati, manj." Na koncu sta izbrala sedem skladb, ki so si med sabo podobne, pa tudi nadvse različne. In najbolj zanimivo? So brez besed, brez besedil, instrumentalni podlagi sledi le Severin glas. "Moli kličejo po enih zlogih, duri po drugih – ravnih in barvnih, brez zavihkov besed." Nikoli ni isto, nočemo, da bi bilo "Najina glasba je zelo barvna in abstraktna, morda jo tako doživljam kot likovnica, hitro me potegne v te besede," razlaga šolana likovna pedagoginja. "Vzdušje je ambientalno in meditativno, na nek način te glasba preseli. Kolegica radijka mi je rekla, da plošča sicer ni ravno za na radio, da si jo pa med delom velikokrat zavrti namesto klasike. In to je vse, kar si človek sploh lahko želi – da ima njegovo delo praktičen filing, da nekomu pride prav."

To, da je plošča posneta v živo in da sta si skladbe zmišljevala sproti, preseneti marsikoga, je povedala Severa in na vprašanje, kako sta vedela, kdaj gre improvizirana skladba h koncu, odgovorila: "Ni bilo težko, saj imava oba dobre izkušnje z bolj odprtim načinom ustvarjanja glasbe, jaz še od Olivije ali nastopanja z Galom. Nikoli ni isto, nočemo, da bi bilo. Vem, da si z bratom deliva to filozofijo." "Nikoli se ne počutiš enako, kako bi lahko potem vedno delal enake stvari?" "Če bi delala z ljudmi, ki bi ogromno vadili, se držali repertoarja in forme ... bi se drugače razvila," meni in se ob tem vpraša, če bi sploh znala delovati drugače. "Tako je tudi sicer – saj se nikoli ne počutiš enako, kako bi lahko potem vedno delal enake stvari?"

Na Časovnih skicah je sedem pesmi, ki so, previdno rečeno, zanimivo poimenovane. Popopoldanska, Vu, vu, vu, vu, BN1, BN3, BN9, Kam siej in m. Severa pravi, da so se pesmi kar same naslavljale med samim ustvarjanjem. BN tako pomeni brez naslova, a z Borutom sta želela, da so naslovi še bolj abstraktni. In spet je tu vzporednica – oziroma vzpokrožnica, kot sta z oblikovalko Klaro Zalokar poimenovali zarisano polkrožno črto na ovitku plošče – z abstraktnim slikarstvom, celo konstruktivizmom. Ustvarila sta nov jezik, želela sta, da bi se manj ukvarjali s pomenom in pustili asociacijam, da nas vlečejo po svoje. "Zdi se mi pametno, da počneš tisto, česar si sposoben" Severa se je slovenskemu občinstvu prikupila v skladbah s prelepimi besedili brata Gala Gjurina. Jo je morda kaj strah odziva ljudi, ki tudi od Časovnih skic pričakujejo kaj v isti maniri? "Majčkeno me je, a sem še pred izidom plošče začela napovedovati, da bo glas prisoten kot inštrument in bo plošča bolj abstraktna." In veliko abstrakcije je ravno v dejstvu, da gre za skladbe brez besedil, pa vendar to prav nič ne osiromaši poslušalčeve izkušnje. "Podobno je, ko poslušaš pesmi v jeziku, ki ga ne razumeš ... in jo razumeš! Ker jo čutiš, ker imaš mole, ki ti govorijo, interpetacijo, ki jo čutiš. Vsi imamo isto hrepenenje, radost ... To je univerzalen jezik."

Pa tudi sicer si z besedili ni najbolj na ti. Kot rečeno, jih prepušča Galu. Ta je napisal tudi besedilo za Severin samostojni singel Kakor da se nič ni zgodilo, ki ga v zadnjem obdobju pogosto slišimo tudi po zaslugi enega od televizijskih oglasov. Medtem se Severa raje posveča melodiji in interpretaciji. "Vsak mora pokazati svoje najmočnejše kapacitete in jih poskusiti izkoristiti. Zdi se mi pametno, da počneš tisto, česar si sposoben. Tvoj maksimum je prav tako pomemben kot minimum." Časovne skice drugič v živo – morda tudi zadnjič? Za Severo in Boruta so Časovne skice projekt, ki bo kmalu končan. Z njim sta do zdaj v živo nastopila le enkrat – na Muzejski noči na gradu Strmol, zato bo nocojšnji koncert res nekaj posebnega. Borut in njegov hemond, Severa s kitaro. In s svojim glasom. Ob 20.30 bosta na – po Severinem mnenju precej neizkoriščeni – strehi Narodnega muzeja na Metelkovi z Borutom skladbe zapletala in razpletala, vsakič malce drugače. Ker Gjurinova ne bere not, si je med ustvarjanjem naredila svoje notno črtovje s preprostimi notami, ki so pravzaprav u-ji, m-ji ali "zambuzevazajoji" ... Odvisno od tega, kar mora zapeti. "Še vedno je ogromno interpetacije in improvizacije. Greva pa tudi malo po svoje, saj bi bilo neumno, če bi do potankosti sledila posnetkom," meni. "Dobro je, da je glasba razrahljana."