Sobota, 22. 4. 2023, 15.16
1 leto
Intervju
Saša Vipotnik - AKA Neomi: Ustvarjanje glasbe je zame nekaj terapevtskega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,77
7
Nevrologija je Sašina kariera in poklic, glasba pa zelo resen hobi.
S Sašo Vipotnik smo se ujeli, ravno ko je prišla iz službe v UKC Ljubljana, kjer dela kot nevrologinja. Čeprav je glasbenica, je njena prva kariera v medicini, je specialistka nevrologije, zdaj se posveča epilepsiji in motnjam spanja. V intervjuju za Siol.net je spregovorila o svojem glasbenem ustvarjanju in začetkih, kako v nevrološkem smislu na telo vpliva glasba, pa tudi o svojih načrtih za prihodnost. Glasbo ustvarja predvsem iz terapevtskih razlogov in ko v pesmi spravi svoja doživljanja, jih tako lažje predela.
Svojo glasbeno pot je začela leta 2011, ko je z zasedbo Neomi, v kateri sta sodelovala tudi njena bratranca, izdala prvi album. Kasneje je glasbeno ustvarjanje za nekaj časa postavila na stran, saj je bila zaradi študijskih obveznosti v tujini, kar je skupini nekoliko vzelo zalet. Skupina je v naslednjih letih večkrat postopoma zamenjala člane in se tudi preimenovala v AKA Neomi. Saša je po poklicu nevrologinja, svoje delo na področju medicine opravlja v UKC Ljubljana, glasbo pa ustvarja iz terapevtskih razlogov. Je tudi avtorica svojih skladb.Čemu dajete poudarek pri svojem ustvarjanju in delu?
Rekla bi, da je zame delanje glasbe nekaj terapevtskega. Če svoja doživljanja spravim v pesem, jih lažje predelam. Poleg tega pa mi je všeč, ko se v ustvarjalnem procesu igraš in raziskuješ, sploh npr. pri sodelovanju z drugimi glasbeniki. Na našem prvem albumu smo se več ukvarjali z akustiko, organskim zvokom. Veliko stvari je bilo v studiu posnetih tudi v izvedbi v živo, kar pomeni, da smo vse odigrali naenkrat. Poleg tega smo miksali analogno. Ustvarjanje prvega albuma je bila zato čisto drugačna izkušnja kot snemanje drugega. Ko sva okrog leta 2016 moči združila z Mariem Babojelićem, sva se poskusila "igrati" na malo drugačen način. On je v bend prinesel neki svoj značilen zvok, ki vsebuje veliko brbotanja in kitarskih reverbov, kar pesmim doda neko novo dimenzijo. Mario vedno pravi, da želi, da je komad 3D. Ko mu pokažem kaj bolj preprostega, namrščeno komentira, da je zanj preveč 2D. Večdimenzionalnost mogoče še poudari neko melanholijo, ki že od vsega začetka spremlja naše pesmi. Verjetno je res poudarek na igri, veliko je spontanosti in raziskovanja. Recimo pri pesmi Nočna Zver, kjer gre refren: "Kdo drug bo prenašal tvoje muhe in potem skočil s tabo med rjuhe?", sva na telefonu posnela šelestenje rjuh, kar sva subtilno ritmizirala, česar sicer ne slišiš jasno, ampak se pa ustvari občutek, kot da si med rjuhami (smeh, op. a.).
Med prvim (2011) in drugim albumom (2019) je minilo kar nekaj let. Kaj vse se je vmes dogajalo?
Celotna postava benda se je postopoma zamenjala. V prvi zasedbi sta bila moja bratranca, basist in producent Jernej Kržič ter kitarist Tadej Košir. Poleg njiju sta bend, takrat še Neomi, sestavljala Erik Marenče na klaviaturah ter bobnar Anže Žurbi. Na back vokalih pa sta bila brat in sestra, Katja Sever Kržič in Urban Sever. Kmalu po izidu prvega albuma sem šla za nekaj časa na humanitarno odpravo na Papuo Novo Gvinejo in nato na študijsko izmenjavo v Istanbul, kar je malce vzelo zalet za skupno delovanje. Fantje so kot profesionalni glasbeniki začeli sodelovati z drugimi skupinami in postopoma se je prvotna zasedba zamenjala. Ko je Tadej začel igrati z Muff in dobil prvega otroka, se nam je namesto njega pridružil kitarist in producent Mario Babojelić, s katerim sva se takoj zelo dobro ujela in delila skupno vizijo zvoka. Kasneje so se pridružili še Dejan Slak na bas kitari, Marko Grubar na bobnih ter na koncu še Igor Matković na trobenti. Celoten "sound" zasedbe se je spremenil, predvsem pa se je spremenil način ustvarjanja. Z nekdanjo ekipo smo sicer ostali v odličnih odnosih. Z Jernejem še vedno občasno sodelujemo in nam rad priskoči na pomoč pri kakšnih aranžmajskih ali producentskih zagatah.
"Namen je, da se lahko povezujemo v manjših ali večjih zasedbah in variacijah ter pri tem nismo omejeni. Zanimajo nas različne stvari in ne želimo igrati ves čas na enak način."
Sicer pa se predstavljate kot bend?
Ja. Sama sem Neomi, bend pa je AKA Neomi. Imamo več postav, v katerih igramo. Namen je, da se lahko povezujemo v manjših ali večjih zasedbah in variacijah ter pri tem nismo omejeni. Zanimajo nas različne stvari in ne želimo igrati ves čas na enak način. Lahko pripravimo repertoar za neko klubsko sceno ali pa za bolj uraden večerni nastop. Meni osebno so najljubši manjši intimni koncerti.
Kam bi se uvrstili glede na zvrst glasbe, ki jo ustvarjate?
To je težko vprašanje, verjetno tudi zato, ker se to ves čas spreminja. Niti se ne želimo zares opredeljevati, kajti zakaj bi se predalčkali? V osnovi gre za pop. Album Beautiful Disasters so drugi opredelili kot indie pop oziroma psihedeličen pop s primesmi soula. Zdaj smo malo zaplavali v disko pop. V prihodnosti se obeta več upbeat skladb in mogoče ponovno malo eksperimentiranja, predvsem aranžmajsko in produkcijsko.
"Do zdaj sem sama pisala glasbo in besedila, po novem pa besedila piše tudi moja partnerica Eva Taja Cimerman. Do zdaj nisem zares vedela, da je mogoče, da bi pesem napisala z nekom drugim. Tudi če mi je v preteklosti kdo kaj predlagal, nekako ni steklo, nič ni bilo od mene. Prepričana sem bila, da lahko dobro delam le sama."
Ste tudi ustvarjalka in avtorica. Kako se najdete v tem?
Ja, do zdaj sem sama pisala glasbo in besedila, po novem pa besedila piše tudi moja partnerica Eva Taja Cimerman. Do zdaj nisem zares vedela, da je mogoče, da bi pesem lahko napisala z nekom drugim. Tudi če mi je v preteklosti kdo kaj predlagal, nekako ni steklo, nič ni bilo od mene. Prepričana sem bila, da lahko dobro delam le sama. A zdaj to deluje celo zelo dobro. Skupaj sva npr. napisali Nočno Zver, Bakhantko in Grow old. Pravzaprav je tudi besedilo za pesem Istanbul napisala ona. Vmes pride tudi kakšno leto, ko ne spraviš nič iz sebe in se ti zdi, da je tvoje kreativnosti konec. Točno to se mi je zgodilo v začetku epidemije. Potem pa je prišla ona s temi res dobrimi besedili in sem dobila kar nek nov zagon in malo drugačen pogled na ustvarjanje.
Kot ste omenili, pa glasba ni vaša prva kariera. Delate v kliničnem centru, s čim se ukvarjate tam?
Po poklicu sem nevrologinja, končala sem medicino in specializacijo iz nevrologije, zdaj pa se posvečam epilepsiji in po novem motnjam spanja.
Saša je nevrologinja, končala je medicino in specializacijo iz nevrologije, zdaj pa se posveča epilepsiji in po novem motnjam spanja.
Ste od malega vedeli, da želite postati zdravnica?
Ne zares. V četrtem letniku sem se odločila, da grem na medicino. To je bila ena izmed izmed več možnosti ali želja. Nisem od majhnega sanjala, da bi postala zdravnica. V bistvu sem bila malce razcepljena, zanimali so me tudi jeziki. Da pa bi študirala glasbo ali se s tem profesionalno ukvarjala, takrat nisem razmišljala.
V prvih letih faksa, ko so na programu bolj predklinični predmeti, kjer še nimaš stikov s pacienti, sem veliko razmišljala o tem, ali je to zares zame ali ne. Kasneje, ko sem bila prvič na vajah iz nevrologije, pa me je ta čisto navdušila, zdela se mi je taka detektivska veda. Da lahko prek kliničnega pregleda ugotoviš, kje je anatomsko nekaj narobe, se mi je zdelo res noro zanimivo. Sčasoma se skozi delo usmeriš v neko svoje podpodročje. Za epilepsijo me je navdušil moj, recimo temu, nesojeni mentor, zdaj pa na novo odkrivam motnje spanja, ki so prav tako zares zanimivo področje.
Ste ena izmed redkih pevk, ki področje glasbene umetnosti združuje z delom na področju medicine. Kako vam to uspeva?
Na to vprašanje vedno odgovorim, da gre, ker (še) nimam otrok. Zato se vseeno nekako da. Nevrologija je moja kariera in poklic, glasba pa en zelo resen hobi. Se pa seveda zgodi, da se včasih nabere vse naenkrat, takrat se ponavadi pojavijo motnje spanja v praksi. Večinoma pa mi k sreči uspeva kar lepo krmariti med eno in drugo strastjo.
"V medicini se mi vsakič znova zgodijo tako lepe stvari, da se mi zdi, da brez tega ne bi zmogla. Mogoče pa je tudi, da bi mi finančna odvisnost od glasbe odvzela neko svobodo pri ustvarjanju."
Ste v kakšnem obdobju življenja želeli glasbo postaviti na prvo mesto, pred prvo kariero?
Zagotovo so bila v življenju obdobja, ko sem na to pomislila, predvsem zaradi stanja v zdravstvu, ki ni (bilo) optimalno. Ampak potem se mi v medicini vsakič znova zgodijo tako lepe stvari, da se mi zdi, da brez tega ne bi zmogla. Mogoče pa je tudi, da bi mi finančna odvisnost od glasbe odvzela neko svobodo pri ustvarjanju.
Kako na vaše glasbeno ustvarjanje gledajo vaši medicinski kolegi in kako vaš poklic sprejemajo tisti z glasbenega področja?
Med zdravniki je veliko ljudi, ki se poleg medicine resneje ukvarjajo še z drugimi stvari, nekateri na primer pilotirajo. Kar zadeva kombinacijo medicine in glasbe ... Nekateri zdravniki zelo resno igrajo inštrumente, nekateri se ukvarjajo z opernim petjem, spet drugi pa so končali študij tako na medicini kot na akademiji za glasbo ipd. Tako da nekaj najbrž je na tem, da sta zanimanje za glasbo in medicino pogosto prepletena.
Pri kolegih se mi nikoli ni zdelo, da bi bili glede mojega glasbenega udejstvovanja negativni, prej obratno. Imamo tudi medicinski band, ki sta ga ustanovila predstojnik Pediatrične klinike Marko Pokorn in pediater Klemen Dovč in v katerem nas igra še nekaj zdravnikov. Poleg tega pa imamo še nevrološki band, ki se sestavi vsakih nekaj let in igra na kakšnih kongresih in druženjih. Mislim, da ni težav, če nekaj rad delaš.
"Mislim, da ni težav, če nekaj rad delaš," pove o prepletanju svojega glasbenega ustvarjanja in dela v medicini.
Kaj se (v nevrološkem smislu) v našem telesu dogaja bodisi ob izvajanju bodisi ob poslušanju glasbe?
Sicer se nevrologija kot veda bolj ukvarja z boleznimi možganov, torej kadar je nekaj narobe v živčnem sistemu. Seveda znamo čisto tehnično anatomsko in fiziološko razložiti, kaj se dogaja, ko slišimo zvok ali ko slišimo glasbo. Najprej ob zvoku zavibrira bobnič v ušesu, potem se v polžku vzdraži slušni živec, skozi katerega signal potuje do možganskega debla in naprej do primarne slušne skorje, ki je v senčnem režnju. Ko je signal v primarni slušni skorji, se zavemo, da smo slišali zvok.
Postprocesiranje teh impulzov pa se dogaja v asociacijskih področjih v bližini in v sprednjem (frontalnem) režnju. Npr. to, da znamo ločiti med molom in durom ali pa zaznavamo intervale. Na glasbo se seveda tudi čustveno odzivamo, to pa se dogaja v limbičnem korteksu, ki je skrit malce bolj v globini možganov. Če nam je glasba všeč, se sprošča tudi serotonin, hormon sreče. To in še marsikaj se, poenostavljeno, dogaja v možganih med poslušanjem glasbe.
Kar pa je zanimivo tudi čisto iz kliničnega vidika, je to, da glasba lahko deluje terapevtsko. Mozartova klavirska sonata K448 lahko zmanjšuje epileptično aktivnost v možganih in to so dokazali z več različnimi študijami. V eni izmed študij so bolniki z epilepsijo poslušali omenjeno Mozartovo sonato (Wolfganga Amadeusa Mozarta, op. a.), drugi pa neko sonato od Haydna (Joseph Hayden, op. a.). Tisti, ki so poslušali Mozarta, so imeli zmanjšano epileptično aktivnost, ki so jo beležili z napravo EEG.
Po drugi strani pa lahko glasba sproži epileptični napad pri stanju, ki se mu reče muzikogena epilepsija. Poznamo recimo fotosenzitivne epilepsije, kjer epileptični napad sproži utripajoča svetloba, pri muzikogeni epilepsiji, ki je sicer zelo redka, pa napad sprožita zvok ali določena glasba. Opisan je recimo primer pacienta, pri katerem je epileptični napad sprožila marseljeza, francoska himna.
Kdaj ste ugotovili, da se želite ukvarjati tudi z glasbo?
Kot otrok sem hodila v glasbeno šolo, kjer sem se učila igranja klavirja, kasneje pa sem se lotila še kitare. Svojo prvo pesem sem napisala nekje v času gimnazije, jo en dan pokazala bratrancema Jerneju in Tadeju, kar je pripeljalo do ustanovitve Neomi. Poleg njiju se z glasbo ukvarjata tudi njuna brata in ko smo vsa poletja preživljali skupaj na morju, smo vse večere in noči na plaži preigravali kitaro in prepevali. Mislim, da če ne bi bilo mojih bratrancev, je vprašanje, ali bi se sploh ukvarjala z glasbo na tak način. Zagotovo pa mi ne bi bila glasbena pot tako lepo postlana.
"Mislim, da če ne bi bilo mojih bratrancev, je vprašanje, ali bi se sploh ukvarjala z glasbo na tak način. Zagotovo pa mi ne bi bila glasbena pot tako lepo postlana."
V kratkem boste izdali tudi singel v sodelovanju z Aleksandro Ilijevski, s katero ste se že večkrat povezali. Kaj lahko poveste o prihajajoči skladbi?
21. 4. je izšla pesem Vesolje. Gre za meni zelo ljubo pesem, ker je bila napisana zame. Je ljubezenska in govori o tem, kako se lahko, čeprav smo majhni in nepomembni, v nekem trenutku počutimo nesmrtne in del nečesa večjega, ker smo z osebo, ki jo ljubimo. K sodelovanju sem povabila Aleksandro Ilijevski, s katero že kar nekaj časa sodelujeva in prijateljujeva. Ko je slišala pesem in besedilo, ki ga je napisala Eva Taja, je bila takoj za. Z Aleksandro sva se spoznali leta 2019, ko sva si delili sobo v zaodrju na državni proslavi, na kateri sva obe nastopili. Kasneje je z nami nastopila na koncertu ob izidu drugega albuma v Kinu Šiška, potem pa sva skupaj pripravili solo koncert 1na1 v Sititeatru. Za Vesolje smo posneli tudi videospot, ki ga je produciral Nejc Gazvoda, režirala in zanimirala pa mlada umetnica Kaja Horvat, ki se ukvarja z animacijo ter je ravno zaključila študij na ALUO. Snemala ga je Veronika Francesca Štefančič z ekipo. Nastal je za moje pojme res odličen izdelek. Videospot je kombinacija animacije in igre. Nastopava midve z Aleksandro, ki sva ujeti v staro astronomsko knjigo.
Tukaj lahko prisluhnete novi pesmi Vesolje:
Katere vaše pesmi je občinstvo do zdaj najbolje sprejelo?
Zelo različno. Nekaterim so všeč ene pesmi, drugim spet druge. Širša javnost verjetno najbolj poznana pesem Poglej s prvega albuma, ki je bil izdan tudi kot singel. Zdaj pa se ljudje navdušujejo nad nedavno izdanima pesmima Nočna zver in Grow old, s prvega albuma pa Moviestar, Silent in White Dove. Zelo težko rečem, odvisno od okusa.
Ali v času, ko albumi počasi izginjajo in so pogostejši singli, načrtujete novega?
Ja, mi smo stara šola. Načrtujemo tretji album, ki naj bi izšel v začetku prihodnjega leta in bo za spremembo od drugega spet v slovenščini. V tem trenutku nam ugaja ustvarjati v materinščini. Izbira jezika se zgodi spontano. Bo pa pred izidom albuma izšlo še nekaj singlov. Na albumu bodo tudi Nočna Zver, Bakhantka in Vesolje.
Pesem Poglej s prvega albuma:
Si želite nastopati tudi v tujini in svoje delo razširiti čez meje Slovenije?
Nekaj načrtov za tujino smo imeli ob izidu albuma Beautiful Disasters, a nam je načrte prekrižala epidemija. Pred tem smo imeli en koncert na Dunaju (Waves Vienna), nato pa bi morali nastopiti na Eurosonic festivalu na Nizozemskem, na Westway lab festivalu na Portugalskem in na ambasadi na Kitajskem. Prva dva koncerta smo sicer lahko izvedli virtualno, a to je vendarle drugače, kot igrati pred živim občinstvom. Tako je vse nekako padlo v vodo, po treh letih pa se album nekako izpoje in nimamo kakšnih bližnjih načrtov iti v tujino. Novi album pa bo, kot že rečeno, v slovenščini. Se pa seveda ne bi branili kakšnega koncerta v tujini.
S skupino načrtujejo tretji album, ki naj bi izšel v začetku prihodnjega leta in bo za spremembo od drugega spet v slovenščini. "Ali ti nekdo 'sede', začutiš že vnaprej in če z nekom ni kemije, z njim ne začneš sodelovati," pove o glasbenih sodelovanjih, s katerimi ima na splošno zelo lepe izkušnje.
Kakšne imate izkušnje s sodelovanji in kako je bilo sodelovati z drugimi glasbeniki?
Na splošno zelo lepe. Ali ti nekdo "sede", začutiš že vnaprej in če z nekom ni kemije, z njim ne začneš sodelovati. Žal pa veliko stvarem zdaj rečem ne tudi zato, ker enostavno nimam časa. S tistimi, s katerimi sem sodelovala do zdaj, pa sem imela vedno dobre izkušnje. Nazadnje je skupina AKA Neomi sodelovala z Aleksandro Ilijevski, Astrid Kljun in Kostisom Sachosom, ki je igral na grško liro. Skupaj smo nastopili na Izštekanih. Sodelovanje je bilo po mojem mnenju kar plodno, saj bo maja izšel live album pod okriljem Vala 202.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
V kratkem izide album iz oddaje Izštekani, v kateri smo gostovali januarja. V začetku junija bom nastopila v Križankah na razprodanem koncertu Izštekanih 30, na koncu junija pa imamo koncerta v Škofji Loki in Ljubljani. Poleti načrtujemo še nekaj koncertov po drugih mestih v Sloveniji. O vsem bomo obveščali prek naših družbenih omrežij. Sicer pa trenutno snemamo in pripravljamo material za tretji album, ki ga načrtujemo izdati v začetku prihodnjega leta. Torej se še ne nameravamo nehati igrati in raziskovati.
Najljubši so ji manjši intimni koncerti.
7