Pasji kartel z umazanimi ritmi

Glavni junak filma je kodrasti borderski terier Reggie, ki sprva meni, da mu je ime Govno, saj ga njegov lastnik Doug tako kliče. Doug je zguba, ki cele dneve kadi travo in masturbira, psa pa ima zgolj zato, ker ga ni hotel prepustiti besnemu dekletu, ko ga je ta zapustila. A Reggie je zadovoljen, sploh odkar se z Dougom igrata z žogico, pri čemer Doug Reggieja odpelje proč, zaluča žogo in oddrvi domov, Reggieja pa prepusti lastni iznajdljivosti, da najde pot domov. A ko ga tako odloži v mestu, Reggie spozna potepuškega bostonskega terierja Buga, ki mu razkrije skrivnosti svobodnega življenja brez ljudi in pomaga razumeti, da njegovo razmerje z Dougom morda ni čisto rožnato.

Poglejte napovednik:

Minimalno digitalno

S ketne je igrani film s pravimi, dresiranimi psi, ki imajo usta animirana s pomočjo digitalnih učinkov, da je videti, kot da govorijo. Rezultat je bolj prepričljiv kot pri povsem digitalno animiranih živalih, ki jih je uporabil na primer Disney pri Levjem kralju ali pa Morski deklici. Psi so lahko prepričljivi igralci, z dodatkom dialoga in ustvarjanjem vzdušja ter tempa s pomočjo montaže in glasbe pa dobimo izdelane filmske junake. Uporabo digitalno animiranih živali v filmu z zajemom gibanja igralca so popularizirali filmi Planet opic v prejšnjem desetletju, vendar se je onkraj te trilogije tehnologija izkazala za učinkovito predvsem pri fantazijskih živalih (Hobit, Avatar), medtem ko so prave živali le redko realistične in prepričljive.

Glavne junake v filmu upodobijo čisto pravi psi, digitalno animirane so zgolj njihove ustnice, ko govorijo. Na fotografiji glavni igralci z režiserjem Joshem Greenbaumom. Foto: Karantanija Cinemas

K priljudnosti psov v filmu pripomore tudi odlična zasedba igralcev, ki jim posodijo glasove. Reggie je tako nezamenljivi Will Ferrell, ki je zadnje desetletje pri izbiri vlog sicer pogosto brcnil v temo (Sherlock Holmes), tukaj pa psičku poda pristno prijazen in naiven glas, s katerim kuštravčka naredi še bolj prikupnega. Povsem drugačna zgodba je majhen, a nevaren Bug z glasom oskarjevca Jamieja Foxxa, ki kvanta, grozi in preklinja kot mornar, pri tem pa mu uspe zmeraj ohraniti pristen stik s svojimi tremi prijatelji, saj krdelo poleg njiju vključuje tudi avstralsko ovčarko Maggie in nemško dogo Hunterja, ki ju odlično oživita komika Isla Fisher in Randall Park.

Neposredno, a prefinjeno

Kot omenjeno, film ni primeren za otroke, najbolj pa ga bodo najbrž cenili tisti, ki so odraščali ob stripih Kapitana Gatnika in Pasjega moža. Scenarist Dan Perrault in režiser Josh Greenbaum namreč ne zamudita nobene priložnosti za skatološki humor, ki v povezavi s psi kakopak ponudi ogromno prostora za šale, tudi ko že mislimo, da se ni mogoče spomniti nič več novega. To seveda potencirata z aluzijami na seks, vključita še psihedelično sceno in cel kup drugega humorja, ki bi ga lahko označili za nezrelega, nikakor pa ne za nesmešnega. Kot je zapisal kritik britanskega Timesa: "Režiser Greenbaum je morda res študiral na Oxfordu, a je izjemno otročji." In s tem ni nič narobe.

Bug (levo, glas Jamieja Foxxa) pomaga glavnemu junaku Reggieju (desno, glas Willa Ferrella) dognati, da je v toksičnem razmerju, in Reggie se odloči svojemu lastniku odgrizniti bingelj. Foto: Karantanija Cinemas

Hkrati režiser in scenarist izkažeta odlično poznavanje žanrov, ki jih mešata in uporabita za izgradnjo zgodbe in junakov ter odnosov med njimi. Osrednji del – potovanje psov proti Dougu, da bi mu odgriznili bingelj – je film ceste, ki pa občasno ubere zanimive stranpoti. Izstopa na primer scena z ognjemetom v lunaparku, ki je posneta kot vojni triler, saj hrup in bliskanje tako delujeta na pse, a hkrati za humorno protislovje film za trenutek prikaže tudi lagodno človeško perspektivo tega dogodka, ki zanje ni nič posebnega. Še bolj navdušijo vložki non sequitur, ki nasmejijo, ko za minuto ali dve povsem zrušijo zgrajeni svet filmskega dogajanja, nato pa ga brez posledic vzpostavijo nazaj.

Nauk na koncu zgodbe

Ne glede na nepoboljšljivo surovost filma, ima ta močno moralno jedro in se celo zaključi z naukom. Ko novi prijatelji soočijo Reggieja z dejstvom, da ga Doug zanemarja in pravzaprav zlorablja, je ta sprva besen in maščevalen, vendar se med zgodbo pomiri in začne razmišljati o možnosti sprave, o tem, da je morda on tisti, ki je kriv za Dougovo nenehno slabo voljo in izkoriščevalsko vedenje. In čeprav gledamo pse, ki kolnejo in naskakujejo vse povprek, je tak vedenjski vzorec značilen za mnoge, ki so ujeti v toksičnih razmerjih, prepričani, da je zloraba, ki jo trpijo, njihova krivda. In to je začaran krog, iz katerega mnogi ne najdejo poti.

Doug (Will Forte), ko se skuša znebiti svojega psa Reggieja (Will Ferrell), tako da ga odpelje v mesto in mu vrže žogo, nato pa pobegne. Foto: Karantanija Cinemas

Film z vključitvijo tako kompleksne in temačne tematike ne zapade v morbidnost, prav tako je ne razvrednoti s humorjem, temveč mu uspe splesti zgodbo do nasilnega in umazanega, a srečnega konca. Morda ne ponudi najbolj zdravih napotkov za izhod iz toksičnega razmerja, a vseeno pokaže, da je to mogoče.

Ali je film S ketne (Strays) vreden ogleda?

Če vam prostaški humor in podobe psov, ki naskakujejo kavče in vrtne palčke ter lulajo vsepovsod, že v osnovi niso smešni, potem ta film ni za vas. A po drugi strani humor filma niti za trenutek ni žaljiv, junaki so raznoliki in prikupni, zgodba se pozabava z različnimi žanri in ponudi nekaj za vsak okus, moralno sporočilo o nevarnosti toksičnih razmerij pa je seveda pozitivno. Pa kaj, če je vmes nekaj kvantanja in prostaškosti?

S ketne (Strays)

Režija: Josh Greenbaum
Igrajo: Will Ferrell, Jamie Foxx, Isla Fisher, Randall Park, Will Forte.
Žanr: Komedija.
Dolžina: 93 minut.

Oglejte si še:

Trendi Ali je Wes Anderson presegel samega sebe?

Trendi Tudi trije megalodoni so premalo za enega Stathama

Trendi Je nova otroška srhljivka primerljiva z Izganjalci duhov?