Nedelja, 1. 5. 2011, 21.47
7 let, 1 mesec
OCENA FILMA: Tam nekje
Sofia Coppola se je tokrat lotila filma o priljubljenem hollywoodskem igralcu Johnnyju Marcu (Stephen Dorff). Kljub slavi in uspehu, denarju, tabletam, zvezdniškem domovanju v Hollywoodu in lepim dekletom, v Johnnyjevem življenju manjka pravi smisel. Lagodno preživlja svoje dneve in nikoli ni povsem prisoten v trenutku, a njegovo življenje se temeljito spremeni, ko ga nepričakovano obišče enajstletna hčerka Cleo (Elle Fanning, mlajša sestra slavnejše Dakote Fanning). Cleo si želi spoznati očeta, Johnny si želi spoznati življenjski smisel – in tu se potovanje ter odkrivanje začne.
Sofia je nedvomno našla svoj glas in njen pečat na filmu je očiten; zdi se, da bi lahko tovrstne zgodbe režirala tudi z zaprtimi očmi. Gre za melanholično miniaturko, začinjeno s pridušenim humorjem, ki ga odlikuje predvsem neoporečna režija, a žal istega ne moremo trditi za zgodbo. Analiza sodobnega zvezdništva ni ravno prepričljiva niti to ne skuša biti, iskanje smisla pa je pravzaprav ironično, saj ga malo manjka tudi celovečercu. Malo, a dovolj, da zmoti, in vsekakor dovolj, da gledalca zgodba ne more povsem prevzeti.
Težava tiči tudi v tem, da film glavnega lika ne približa gledalcu, kar pa niti ni napaka glavnega igralca. Mini Dorffova vrnitev v ospredje je hvaležno sprejeta in dečko vsekakor še zna. Vloga mu je pisana na kožo in z mlado, a presenetljivo odraslo Elle Fanning, ki prav tako pusti dober vtis, se dobro dopolnjujeta.
Da je bil film lani v Benetkah nagrajen z zlatim levom, rahlo čudi. Naslov kar sam ponuja besedno igro z izmuzljivim bistvom zgodbe, saj je Tam nekje pravzaprav nikjer. Videti je sicer čudovito in Sofia razpoloženje filma spleta z neoporečno spretnimi pletilkami, a med to lepo mrežo se žal ne ujame nič sočnega.