OCENA FILMA: Rio 2

Blu in Jewel ter nergavi Nigel se v še spektakularnejši eksploziji barv s kopico novih prijateljev vračajo na velike zaslone. Rio 2 zgodbo nadaljuje tam, kjer se je končal prvi del, z družinsko idilo dveh modrih papig, vrste makao.

Vedno oprezni in na vse tegobe pripravljeni Blu in svobodomiselna Jewel s svojim naraščajem, tremi nabritimi malimi papigami, živahno Carlo, pustolovskim Tiagom in brihtno Bio, uživata udobno in neobremenjeno življenje v brazilski prestolnici vročih glasbenih ritmov in še bolj vročih teles.

Ko Blujeva lastnica Linda s partnerjem Tuliem globoko v amazonski džungli misli, da je naletela na številčno jato makaov (dolgo časa je veljalo zmotno prepričanje, da sta Blu in Jewel zadnja svoje vrste), se pernata družina z namenom, da Lindi in Tuliu pomaga pri iskanju letečih "somišljenikov", odloči za dolgo pot v osrčje Amazonije. Družbo jim na poti v kraljestvo brstečega zelenja delajo še "iskalca talentov" za bližajoči se karneval, kanarček Nico in kardinal Pedro, ter tukan Rafael.

Nekje na pol poti pisano druščino zapazi zlobni kakadu Nigel, za katerega so mislili, da ga je ob koncu prvega dela v prafaktorje zmlel letalski propeler. Izkaže se, da je grozno nesrečo nekako preživel, a z grozljivo posledico. Ne more več leteti. Ko zagrenjeni Nigel vidi srečnega Bluja, dobi nov smisel življenja: maščevati se namerava "modrim razlogom svoje bede". Pri tem mu bosta pomagala vanj globoko zagledana strupena žabica Gabi in nerodni mravljinčar Charlie.

Ob prihodu v džunglo se izkaže, da je vodja tamkajšnje jate makaov pravzaprav Jewelin oče Eduardo. Očeta in hčer je v njeni mladosti ločila nesrečna usoda, a zdaj se zdi, da je sreča popolna. No, vsaj v Jewelinih očeh (spet je našla svoje sorodnike) in v očeh njenih otrok (imajo namreč "kulskega" deda). Edini, ki mu življenje v Amazoniji, ki je polno takšnih in drugačnih nevarnosti, ne ustreza, je Blu. Da ne govorimo o ljubosumju, ki ga razjeda, ko v ospredje stopi postavni Roberto, Jewelin prijatelj iz otroštva.

Da bi bila mera polna, tokrat Bluju življenja ne greni samo živalski sovražnik (Nigel), temveč tudi sovražnik v podobi "dvonogih bitij", zlikovca Velikega šefa in njegovih pajdašev, ki s podiranjem dreves ogrozijo delikatno ravnovesje džungelskega ekosistema in naravni habitat tamkajšnjega življa.

Kar odlikuje to nadaljevanje, ki ga je spet režiral Carlos Saldanha, je prvovrstna animacija. Če je studio Blue Sky v lanskoletni animiranki Skrivnostni varuhi gozda (Epic) poskrbel za izvrstno upodobitev gozda, je tokrat naredil še korak dlje. Podoba amazonskega pragozda je nič manj kot dih jemajoča. Ustvarjalci so namenili veliko pozornost še tako majhnim detajlom zelenega rastlinja in končni rezultat je res impresiven.

Izjemno dodelane (in za razliko od prvega dela številčnejše) so tudi plesne, oprostite, krilate koreografije številnih makaov in ar (da, precej pomembno vlogo tokrat odigrajo tudi ti čudoviti ptiči, okiteni z živordečim perjem), podkrepljene z nalezljivo brazilsko glasbo. Človek ne more, da ne bi bil ob pogledu na toliko zadovoljnih in barvitih ptičev, ki jih na vsake toliko v vzneseno miganje bokov predramijo ritmični zvoki kitare, tamburina, trombonov in trobent, preprosto srečen in dobre volje.

V ospredje (pozitivno) sili tudi prizor, v katerem strupena (tako vsaj ona misli) žabica Gabi v srce parajoči skladbi izlije svoje srce spečemu Nigelu. Že slovenska izvedba pesmi je mogočna in ganljiva, kako šele mora zveneti, ko jo v izvirni angleški različici odpoje broadwayska zvezda Kristin Chenoweth.

Kljub vsem plusom in splošnemu zadovoljstvu ob ogledu risanke pa menim, da je vsega preveč: preveč (pod)zgodb, preveč vprašanj (na katere morda ni vedno odgovorov) in preveč likov.

A to zagotovo ni razlog, da si tega celovečerca ne bi ogledali. Je en od bolj zabavnih in neobremenjenih ter res mojstrsko oblikovanih in računalniško ustvarjenih risanih filmov zadnjih nekaj let.

Napovednik filma: