Ponedeljek, 28. 3. 2011, 7.45
7 let, 1 mesec
OCENA FILMA: Prikriti udarec – Beg pred resničnostjo
Na prvi pogled bi lahko film Sucker Punch, nerodno preveden v Prikriti udarec – Beg pred resničnostjo (eno ali drugo ni šlo?), označili za pravi girl power film. V središču filma je namreč Punči (Emily Browning), ki je proti svoji volji zaprta v psihiatrični bolnišnici, saj se je uprla sadističnemu očimu. A tragični dogodki iz nje niso izbili volje do življenja in da bi ubežala vsakodnevnim mučnim terapijam in nenazadnje lobotomiji, ki ji grozi čez natanko pet dni, se z drugimi dekleti prepusti domišljijskemu svetu, v katerem se med iskanjem petih predmetov bojujejo proti vsemu mogočemu, od samurajev, krvoločnih zmajev, nacističnim zombijem, kačam in terminatorjem – ni, da ni. In ravno v tej prenasičenosti je največja težava Prikritega udarca.
Film nosi zelo prepoznaven podpis Zacka Snyderja, ki je s podobno vizualno estetiko navduševal že v 300 in Varuhih. A forma tokrat popolnoma zasenči zgodbo do mere, ko dialogi in razvoj likov sploh niso več pomembni, gledalec pa od vsega dogajanja malce otopi, kar nikoli ne more biti dobro. Morali bi navijati za svoje junakinje, namesto tega pa le čakamo, katera neverjetna pojava in prizor še sledi. Vizualno je film prava paša za oči, detajlen in popoln v svoji stripovski estetiki, nič pa ne zaostaja niti odlična glasbena podlaga.
Nekateri Prikriti udarec primerjajo z bolj sproščeno in dekliško različico Izvora, saj se Punči v svojem sanjskem svetu sprehaja po različnih ravneh resničnosti. Vendar bomo girl power raje prepustili Nevesti iz Ubila bom Billa; pomanjkljivo oblečene lepotičke iz Prikritega udarca imajo tako ali tako preveč dela z mnogimi pošastmi in preobrati. A nič hudega, pri tem so videti fantastično, pa tudi nekateri osupljivi akcijski prizori so vredni pozornosti, večjega pomena pa jim ne bomo pripisovali.