Ali je 9/11 nov filmski žanr?

Posneli so že več kot 25 celovečernih igranih in dokumentarnih filmov, verjetno pa ni filma, ki bi lahko poustvaril dramo, ki se je dogajala pred našimi očmi. Kako bi se film sploh lahko odzval na 11. september? Najprej je bilo videti, da je molk v Hollywoodu edini pravi patriotski odgovor. Kar je bilo sprva videti premišljeno in modro, se je pozneje izkazalo za znak nepripravljenosti priznati, kaj se je zgodilo.

V pomanjkanju filmskih odzivov je bil izbor kratkih filmov 11'09"01, ki jih je zbral francoski producent Alain Brigand, prvi resen odziv filmske industrije. Leta 2002 so v kolažu 11'09"01 sodelovali režiserji z vsega sveta, med drugim tudi Sean Penn. Vsak je prispeval 11 minut, 9 sekund in eno sličico materiala. Film je odseval globalnost napadov in je nakazoval novo vrsto filmov, ki se bodo ukvarjali z obdobjem po 11. septembru.

V poplavi filmov, ki so se na subtilen način ukvarjali s strahovi in dogodki okrog prelomnega dogodka, je posebej izstopal dokumentarni film Človek na žici iz leta 2008, ki prikazuje vrvohodca Philippa Petita na drzni hoji med dvojčkoma leta 1974. Človek na žici je imel na gledalca odrešilen učinek. Odvračal ga je od realnosti in ga spominjal na preteklost.

Hollywood je šele s filmoma World Trade Center Oliverja Stona in United 93 Paula Greengrassa skristaliziral svoje mnenje o napadih. Oba filma sta nastala leta 2006. Prvi govori o resnični drami reševalne misije v New Yorku, drugi pa o znamenitem uporu potnikov na enem od ugrabljenih letal. Stone je sentimentalen, Greengrass je drzen. Oliver Stone si je leta 2008 privoščil še en film na omenjeno temo, s tem da je v prizanesljivem filmu W o vladavini Georga W. Busha izpustil vse v zvezi z napadi 11. septembra. Z napadi je hkrati propadel tudi velik del njegovega ugleda.

Kako je Bush pretental čisto vse

Filmski svet se je okužil s filmi o vojni proti terorizmu. V ta sklop sodijo Jagenjčki in levi (2007) Roberta Redforda, Ugrabitev (2007) Gavina Hooda, Pogumno srce (2007) Michaela Winterbottoma, Syriana (2005) Stephena Gaghana in Bombna misija (2008) Kathryn Bigelow. Vsi drzni, vsi sopihajoči v prikazovanju, kako je Bush pretental čisto vse.

Dokumentaristom je šlo veliko bolje od rok, 11. september je obudil žanr. Fahrenheit 9/11 (2004) Michaela Moora je dobro zadel zlaganost ameriško-britanskih vojn v času, ko so "mainstream" mediji modro molčali. Novi dokumentarni val je prikazal, da se je kino pripravljen spopasti z najpomembnejšimi dogodki pred našim pragom.

London ali New York – so napadalci le tolpa bedakov?

Med najboljšimi filmi o 11. septembru so Skrito (Cahe) Avstrijca Michalea Hanekeja, Ob petih popoldan (At Five in the Afternoon, 2003) Samire Makhmalbaf in Štirje levi (Four Lions, 2009) Chrisa Morrisa, ki je sicer črna komedija o londonskih napadih 7. julija 2005, vendar o napadalcih, pa naj bodo v Veliki Britaniji ali ZDA, ne govori kot o skupini zastrašujočih vojščakov, ampak kot o skupini bedakov. Morris je naredil nekaj, kar v vseh desetih letih ni uspelo nikomur – poskusil je vstopiti v misli samomorilskih napadalcev. Uspelo mu je povedati nekaj neizrekljivega – načrtovalcem napadov je z veliko sreče in z bizarnim načrtom uspelo nekaj, kar še sami niso verjeli, da jim bo uspelo.

Ali bo katastrofalen dogodek sprožil še nadaljnji razvoj filmske pripovedi in navdihnil nove dramatične spopade, pa je še prezgodaj govoriti.