SiolNET. Trendi Film in TV
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

OCENA FILMA: Svinjarija

4

termometer

Nespodobno razvedrilo, ki si ga bomo zapomnili predvsem po svinjsko dobrem nastopu Jamesa McAvoya, zaradi katerega je Svinjarija najuspešnejša priredba katerega od Welshevih romanov po Trainspottingu.

Vzemite enega res skorumpiranega detektiva, na primer Alonza Harrisa, ki ga je v Dnevu za trening igral Denzel Washington. Alonza križajte s Pokvarjenim Božičkom, Alexom iz Peklenske pomaranče in županom Toronta, ki so ga s kamero zalotili pri kajenju cracka, v mešanico navrzite še vso zasedbo Trainspottinga, in dobili boste Brucea Robertsona – pokvarjenega, sprevrženega, odvratnega, seksističnega, makiavelističnega, zadrogiranega in s seksom obsedenega antijunaka črne kriminalne komedije Svinjarija (Filth), ki jo je škotski režiser Jon S. Baird posnel po istoimenskem romanu avtorja Trainspottinga Irvina Welsha. Ker je Bruce prvooseben pripovedovalec in ker črpa Svinjarija dobršen del identitete iz svojega osrednjega lika, lahko številne njegove lastnosti pripišemo tudi filmu. Tvegana izbira za prvi zmenek, torej, še posebej, če vaša simpatija ni seznanjena z okvirno vsebino filma in vi ne z njenim okusom.

Pred nakupom vstopnic ji opišite vsaj vodilnega moža. Bruce Robertson (James McAvoy) je edinburški detektiv, ki se cele dneve predaja alkoholu, drogam in mesenim užitkom, po možnosti z ženami sodelavcev in prijateljev. Svojega poklica ne opravlja najbolj vestno, kar pa ne pomeni, da se ne posveča službi. Ko ga spoznamo, se mu nasmiha napredovanje, po katerem z odtujeno ženo (Joanne Froggatt) tako hrepenita. Dodeljen mu je bil primer umora japonskega študenta in če ga razreši, bo imenovan na položaj policijskega načelnika. Za vsak primer se domisli pretkanega načrta, kako svoje konkurente spreti med seboj in jih drugega za drugim očrniti pred aktualnim načelnikom. V prostem času se najraje izživlja nad najboljšim prijateljem Bladeseyem (Eddie Marsan), s katerim sta včlanjena v prostozidarsko ložo, in njegovo ženo, ki jo nadleguje s telefonskimi klici. Toda preteklost ga začne dohitevati in tako želeno napredovanje mu začne polzeti skozi prste, hkrati pa ga zapušča tudi razum.

V resničnem življenju s takšno osebo ne bi želeli imeti opravka, še manj pa bi jo hiteli predstavljati svoji ženi ali, bog ne daj, najstniški hčerki. Bruce Robertson že na platnu preizkuša našo potrpežljivost in ničkolikokrat prestopi mejo dobrega okusa. Na srečo ga igra James McAvoy, zaradi katerega je lik konstantno zabaven, kar velja tudi za sam film. Ne samo to – Bruce se nam po zaslugi McAvoyevega hipnotičnega nastopa celo prikupi. Še vedno ne dovolj, da bi ga lahko predstavili svoji ženi, vendar dovolj, da lahko priporočam ogled filma.

Svinjarija je predvsem karakterna študija sprevrženega uma, ki se ujame v vrtinec norosti, iz katerega ni izhoda. Droge in alkohol, ki gredo z roko v roki z Bruceovimi poklicnimi ambicijami, njegov fizičen in moralni propad samo še poglobijo. Bruce je naravnost odvraten, a tudi izjemno človeški in tragičen lik. Vzroki za neopravičljivo obnašanje, ki sčasoma preide v stanje konstantne paranoje, se skrivajo v njegovi travmatični preteklosti. V njem je bilo nekoč nekaj dobrega, toda v filmu se izkaže s samo dvema dobrima deloma, kar je premalo, da bi se odkupil za svoja druga ravnanja ali da bi gojili upanje, da se bo vrnil na prava pota. Ko enkrat prestopiš na temačno stran, ni vrnitve, pa čeprav zabrišeš imperatorja Palpatina v brezno.

Bruce trdi, da je bil dober človek in dober policist. Skokov v "brezmadežno" preteklost ne vidimo, gledalci mu moramo verjeti na besedo, kar tudi mu. Napol demonski detektiv je zahrbten in spletkarski do svojih "klientov", sodelavcev in njihovih soprog, a je, kadar ne slepi samega sebe, toliko bolj iskren do gledalcev. Z iskrenostjo nas prepriča, da postanemo njegovi zavezniki. Ker se okoli njega kopiči toliko svinjarije, se zavedamo, da je izjemno ranljiv, zato mu še toliko bolj privoščimo uspeh. Nenavadno, glede na to, da je večina te svinjarije njegovo maslo. Čeprav nikoli ne podvomimo o moralni zgrešenosti njegovih dejanj, si želimo, da bi mu uspelo. V gledalčevih očeh ga rešuje tudi to, da tudi njegovi partnerji niso najbolj zgledni varuhi zakona, le uspešneje se pretvarjajo, da so. Ko gledamo njegove kolege, imamo občutek, da so homofobija, rasizem in šovinizem v edinburški policiji poklicne kvalifikacije (umor rumenčka raziskujejo samo zaradi medijske pozornosti), ki jih Bruce s pridom uporablja proti sodelavcem. Nič boljšega mnenja nimamo o njihovih ženah, ki podležejo Bruceovim "čarom" – ne nazadnje so tudi one tiste, ki prešuštvujejo. To, kar si mi o njih mislimo, jim Bruce pove v obraz. Pozitivni liki so v Svinjariji prej izjema kot pravilo. Eden takšnih je tudi Bruceov prijatelj Bladesey, a je še ta tak slabič, da bi ga pomilovali tudi v primeru, če bi se Bruce do njega obnašal človeško.

Morda se sliši vse skupaj precej depresivno. V resnici je ravno nasprotno – ko se enkrat navadimo na sprevržen humor, so Bruceove spletke, ki vključujejo nadlegovanje po telefonu, izsiljevanje, fotokopiranje genitalij in podtikanje mamil v pijačo, izjemno zabavne. In skoraj vse se navezujejo na seks. Kadar Bruce ne govori o njem, ga v najrazličnejših oblikah prakticira. Še zdaj mi ne gre iz glave prizor iz Scottovega Svetovalca, v katerem je Cameron Diaz naskočila avtomobil. Če bi se nekaj podobnega zgodilo v Svinjariji, prizor ne bi tako izstopal. Tu vsaj od začetka vemo, pri čem smo. Nekaj je tudi presenečenj, a se ta skladajo s splošnim značajem filma. In da, ta še zdaleč ni primeren za vsak okus. Svinjarija je šele drugi Bairdov celovečerec po kriminalni drami Cass. Prezgodaj je še, da bi lahko govorili o nasledniku Dannyja Boyla, toda škotski režiser in scenarist se izkaže z energično režijo, podobno tisti, ki jo je Boyle prikazal v Trainspottingu (Bruceov propad, ki ga pospremijo halucinacije, je srhljivo podoben odtegnitveni krizi, ki jo je Ewan McGregor preživljal v Boylovi kultni mojstrovini). Med obema filmoma pa bi lahko našli številne druge slogovne in vsebinske vzporednice. Razumljivo, saj imata oba filma skupen vir. To, da je Svinjarija najboljša priredba katerega od Welshevih romanov po Trainspottingu, ne pove veliko. Več pove podatek, da nas McAvoy v filmu navdušuje z najbolj nepozabnim nastopom svoje kariere. Baird si zasluži pohvale, toda zaradi McAvoya je Svinjarija presenetljivo spodobno nespodobno razvedrilo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin