Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
22. 6. 2012,
10.45

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Petek, 22. 6. 2012, 10.45

8 let

Nostalgičen poklon 50-letnici slovenskih popevk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Slovenci se radi z nostalgijo spominjajo preteklosti, še posebej tiste, povezane z glasbo. Nekaj tisoč obiskovalcev prireditve Poletna noč v okviru Festivala Ljubljana je to več kot dokazalo.

Da, Slovenska popevka praznuje častitljivih 50 let. Med občinstvom in poslušalstvom izredno toplo sprejeta prireditev je luč sveta ugledala leta 1962 na Bledu, ko je Stane Mancini s pesmijo Mandolina osvojil srca žirije in občinstva. Prav Mancini je z omenjeno pesmijo odprl sinočnji gala koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani in marsikateremu poslušalcu, predvsem pa poslušalki starejše generacije, narisal nasmeh na obraz. "To so bili časi," je tiho, a dovolj glasno, da smo jo slišali vsi, ki smo sedeli okoli nje, svoji prijateljici zašepetala neka gospa.

Zelenim spevom pesmi pogosto prisluhnejo tudi mladi Zagotovo je festival Slovenska popevka festival generacije, ki je odraščala v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, a tudi veliko mladih današnje generacije rado prisluhne večno zelenim spevom pesmi, ki so jih spisali veliki tekstopisci in skladatelji minulih dni: Dušan Velkaverh, Elza Budau, Gregor Strniša, Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Ati Soss in še mnogi drugi.

Povezovalka večera Bernarda Žarn je samozavestno in z mnogimi humornimi dovtipi spretno krmarila od starega k modernemu in nas popeljala na skoraj dve uri in pol trajajočo glasbeno pot od Mandoline, pesmi, ki je "vse začela", do lanskoletne zmagovalne pesmi po izboru žirije Naj traja v izvedbi Rudija Bučarja.

Oder so s svojimi močnimi in čutnimi interpretacijami zmagovalnih pesmi in tistih, ki niso osvojile nagrad žirije, a so zaradi izjemne priljubljenosti in spevnosti skorajda že ponarodele, zavzeli pevci in pevke mlajše generacije, pa tudi že prekaljeni glasbeni mački.

Leskovar zapel pesem iz leta 1963, Malokdaj se srečava Alenka Godec je odpela pesem Zvezde padajo v noč, drugouvrščene iz leta 1962, ki jo je v originalu odpela Marjana Deržaj. Nina Strnad se je zasanjano zazirala v legendarni Orion, pesem Jureta Robežnika in Gregorja Strniše, ki sta jo ustvarila za Popevko leta 1963. Istega leta je z Malokdaj se srečava nastopil Lado Leskovar, ki je pesem odpel tudi sinoči. Lea Sirk nas je s pesmijo S teboj popeljala nazaj v leto 1964, funky razpoložena Lidija Kodrič pa je z Neizpeto melodijo iz leta 1970 dokazala, da leta nikakor niso ovira za dobro zabavo.

Najmlajša pevka letošnjega Eurosonga Eva Boto je s silovito izvedbo pesmi Včeraj danes jutri "odkljukala" leto 1971, Med iskrenimi ljudmi, zmagovalni pesmi Mojmirja Sepeta iz leta 1973, pa se je dobro počutila Bilbi. Prav tako leta 1973, in tudi sinoči, je pesem Leti, leti lastovka odpel Edvin Fliser. Sredino sedemdesetih let sta zaznamovala Janez Bončina Benč z Majo z biseri in "večni" mladenič Tomaž Domicelj z Vem, da danes bo srečen dan.

Pestner požel gromek aplavz Nuška Drašček je z meni osebno najbolj čutnim nastopom in kristalno čistim glasom odpela pesem Samo nasmeh je bolj grenak, ki je slavila leta 1976. Leto pozneje je lovorika najboljše pesmi povsem zasluženo pripadla Otu Pestnerju s pesmijo Vrača se pomlad. Sinoči je za odpeto isto pesem požel najbolj gromek aplavz, prav tako povsem upravičeno.

Omar Naber je z nekoliko rezkim, a močnim glasom prepeval o Dnevu neskončnih sanj, zmagovalni pesmi Vlada Kreslina iz leta 1980. Med letoma 1984 in 1997 Slovenske popevke ni bilo, zato pa je leto pozneje, 1998, na znova obujenem festivalu zmagal Andrej Šifrer z za uho prijetnim štiklcem Za prijatelje.

Začetek tretjega tisočletja je bil zmagoslaven za Nušo Derenda in njeno Čez 20 let. S suvereno odpetim istim komadom je slavila tudi sinoči. Leta 2001 je bila po mnenju strokovne žirije najboljša pesem Letim skupine Katrinas. Za sinočnji nastop so se zato zbrale članice prvotne zasedbe, Katarina Habe, Eva Hren in Marija Pirnat Trampuž, ter nas svojimi eteričnimi glasovi spet popeljale nekam gor, v višave.

Leta 2005 je po mnenju občinstva zmagala skupina Yuhubanda s Katjo Koren. Skupaj so v komadu Če je to slovo prepevali o nesrečni ljubezni. Po mnenju strokovne žirije pa je zmaga pripadla mladi Ylenii Zobec in njeni močni baladi Ne razumem. Vse je bilo mogoče slišati tudi sinoči.

Pesmi z naravno tematiko sta kraljevali Slovenski popevki v letih 2006 in 2007. Anika Horvat je z Belim nebom prepevala o ljubezni v snegu, Damjana Golavšek pa je skupaj s hčerko v Naravnih silah pozivala k sožitju med človekom in naravo.

Darja Švajger pobožala slušne čute zadovoljnega občinstva Da Anžeja Dežana še vedno odlikuje izjemen vokal, je sinoči dokazal s Šopkom maka, ki mu je zmago po mnenju strokovne žirije prinesel leta 2008. Dve leti pozneje je z Otokom ljubezni, pesmijo izpod peresa Ferija Lainščka, slavila Darja Švajger, ki je tudi sinoči, tako voditeljica Žarnova, pobožala slušne čute zadovoljnega občinstva.

Vsi nastopajoči so nato v skupnem nastopu s pesmijo Vrtiljak Nina Robiča in Lada Leskovarja prešerno zaključili program letošnje Poletne noči.

Kljub slabemu ozvočenju, ki je na čase motilo kakovost izvedbenih komadov, gre za nepozaben glasbeni večer z legendami in trenutnimi zvezdniki slovenske pevske estrade, ki mu je, v maniri odpetega: "Kličemo naravne sile …", bilo naklonjeno tudi vreme.

Ne spreglejte