Vrtni palček se predstavi

Zgodovina

Palčki so seveda obstajali, še preden so postali del (obvezne) vrtne opreme. So sestavni del severnjaških mitologij, v katerih so jih opisovali kot pritlikavo podzemno prebivalstvo, ki straži velikanske zaklade, koplje rudo ... Živeli naj bi zelo dolgo, vsaj nekaj sto let. Ljudje so palčke zmeraj imeli za zelo pridne in marljive, zato ne manjka zgodb in pripovedk o palčkih, ki ponoči delajo in tako pomagajo ljudem – če je treba, tudi na vrtu, kjer skrbijo za pridelek in vrtno orodje ter odganjajo škodljivce.

Prvi keramični vrtni palčki so luč sveta zagledali v 19. stoletju v Nemčiji, z nemških zelenic pa jih je hitro pot zanesla po vsem svetu. Metla druge svetovne vojne je z ljubkimi lončarskimi stvaritvami skoraj dokončno pometla, a pojavil se je Walt Disney s svojim videnjem palčkov in jih čez noč naredil za male velike junake, enako slavne kot njihova Sneguljčica. To in dejstvo, da so jih v 60. letih prejšnjega stoletja začeli izdelovati iz plastike, jih je morda rešilo izginotja, a resno načelo vprašanje estetskega videza vrtnih palčkov.

Palčkov imidž

Pravi vrtni palček mora imeti koničasto sivo brado, rdečo kapo in prav poseben izraz na obrazu, ki izraža njegov značaj. Dobro je, da ni presuh, pa še okrogla rdeča lička mu lepo pristajajo. Lahko kadi pipo, drži v rokah rudarsko svetilko, pred seboj potiska samokolnico ali leno poležava na travi z glavo, podprto na rokah. Lahko se skrivnostno smehlja, namrgodeno gleda ali se baha. Danes tudi palčki preživljajo obdobje modernizacije, bolj kot v izdelavi in materialu ravno v podobi in pojavi. Tako nastajajo goli palčki z ogromno moškostjo, seksi palčki, hip hop palčki, pojoči palčki ... Celo palčkovo ženo oziroma palčico izdelujejo, a tu se svet zaljubljencev v palčke razkolje na dvoje – nekateri trdijo, da je vrtni palček en sam in je moški, drugi prisegajo na to, da ima družino. Kakorkoli, palček, ki si ga izberete, veliko pove tudi o vas samih.

Zbiranje in osvobajanje

Pri palčkih je težko ostati ravnodušen, ko imaš enega, ta potrebuje družbo, dva potrebujeta tretjega, tretji spet svoj par in tako naprej. Lani je v Avstraliji umrla ženska, ki je na svojem posestvu zapustila 1500 vrtnih palčkov, kar je navdušence nad palčki tako ganilo, da so se odpravili na 800 kilometrov dolgo pot le zato, da bi jih rešili pred uničenjem. Ti navdušenci so organizatorji vsakoletnega avstralskega velikega shoda palčkov (poglejte na http://australiangnomeconvention.com.au/), ki jim srce ni dalo, da bi palčki končali kot črepinje. Trenutno jim iščejo novi dom.

Osvobajanje palčkov

V Franciji se je organizirala skupina Društvo za osvoboditev vrtnih palčkov (Front de Liberation des Nains de Jardins), ki po vrtovih krade palčke pod pretvezo njihove osvoboditve. Trdijo, da so palčki na vrtovih v ujetništvu in jih je treba vrniti tja, kamor spadajo, kar je vsekakor stvar zanimive diskusije, vendar se pojavljajo ugibanja, da gre za prefinjeno zlobo in zaplankanost tistih, ki koncepta vrtnega palčka ne razumejo. Da o denarju, ki ga takšna organizacija služi s prodajo potiskanih majic in skodelic, na katerih je prekrižan palček, niti ne govorimo. Če vas stvar zanima, si poglejte http://www.freethegnomes.com/.

Kakorkoli – če že imate svojega palčka, zanj lepo poskrbite, ga vsake toliko očistite in pobarvajte, ko bo zbledel. Plastični palčki, med katerimi danes že lahko najdete res dobre primerke, so za vzdrževanje najlažji, a še vedno ne dosegajo lepote svojih keramičnih ali betonskih bratrancev. Če palčkov nimate in vas spravljajo ob živce, ne skrbite – oni vam tega prav nič ne zamerijo.