Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
30. 11. 2023,
7.55

Osveženo pred

4 mesece

Vsebino omogoča MIK Celje

Natisni članek

Franci Pliberšek prezračevalni sistem MIKrovent MIK Celje Mojster za vse advertorial

Četrtek, 30. 11. 2023, 7.55

4 mesece

Slovenski vizionar, ki ponuja unikatne rešitve

Vsebino omogoča MIK Celje

Franci Pliberšek, direktor MIK Celje, je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Poleg tega je aktiven na dobrodelnem področju, je avtor več knjig, družinski človek, gotovo pa tudi oseba, ki sogovornika ne pusti ravnodušnega. Tudi zaradi strasti in energije, ki kar veje iz njega, ko govori. A ne ostane le pri besedah, znan je tudi po dejanjih. Uspešnih, tako poslovnih kot humanitarnih, se je v letih njegove kariere nabralo ogromno. Direktor podjetja MIK Franci Pliberšek ima zelo močne vizije za daleč, daleč naprej. Ideje, daleč pred časom, ideje, ki pri marsikom smisel dobijo šele pozneje. Njegova ključna odlika je, da v skladu s tem, kar zagovarja in govori, tudi živi. To je v današnjem svetu dobrodošlo, saj je velikokrat ravno obratno.

S Francijem Pliberškom smo se v obsežnem pogovoru pogovarjali o številnih temah.  | Foto: Ana Kovač S Francijem Pliberškom smo se v obsežnem pogovoru pogovarjali o številnih temah. Foto: Ana Kovač

Letošnje leto je bilo za MIK Celje ponovno pestro in uspešno. Znova so bili del zgodbe Delovna akcija, s katero že sedem let pomagajo ljudem po vsej Sloveniji. Z MIK ekipo so se odpravili na najvišje gore sveta in v živo doživeli najlepše prizore, ki jih ustvarja naš planet. Zgodbo, ki jo Franci Pliberšek z MIK piše že triintrideset let, so nadgradili s povsem novim Inštitutom dr. Petra Novaka, ki velja za enega izmed največjih razvojnih inštitutov v tem delu Evrope, ki se ukvarja s kakovostjo bivanja. V ta projekt so vložili vse znanje, izkušnje in dobre prakse. Z dvojezično slikanico Vsak je svoje sreče kovač so za otroke in mladino ustvarili lepo popotnico, s katero želijo spodbuditi željo po razvijanju talentov, ki bi verjeli vase in ob tem ne bi pozabili na druge. Ena izmed najsvetlejših točk letošnjega leta pa je prav gotovo neverjetna zgodba, ki so jo s filmom in knjigo Šepet metulja ponesli med gledalce. Glavni obraz podjetja MIK Celje Franci Pliberšek verjame, da so pred njimi še številne lepe zgodbe, ki jih bodo soustvarjali v prihodnosti

S Francijem Pliberškom smo se v obsežnem intervjuju pogovarjali o zdravi kmečki pameti, novoustanovljenem Inštitutu dr. Petra Novaka, slabostih novodobne gradnje, pa tudi o celoviti prenovi objektov, prenašanju različnih virusov prek aerosolov, nevarnostih radona, ključnih konkurenčnih prednostih prezračevalne naprave Mikrovent, projektih Vsak je svoje sreče kovač in Šepet metulja, humanitarnih projektih podjetja MIK Celje, tem, kdo svetuje njemu, ter tudi o njegovih neprecenljivih nasvetih mladim.

ZKP – zdrava kmečka pamet

Franci Pliberšek je v poslu že 36 let. "Pravzaprav od drugega letnika študija arhitekture. Vedno sem vedel, da ne bom klasični arhitekt, mi je pa omenjeni študij dal neko širino, ki je v podjetništvu tako zelo pomembna. Vedno pa rad omenim, da so mi starši dali zdravo kmečko pamet – ZKP, kot jaz temu rad rečem. Ta mi je vedno pomagala, da sem se znal odločati pravilno. ZKP me do zdaj ni nikoli pustila na cedilu. Poznam veliko uspešnih ljudi, tudi bogatih, visoko produktivnih, ki pa so v svojem bistvu zelo preprosti. Tudi vse velike rešitve so izredno čiste, preproste, včasih pač v poslovnem svetu znamo zaplesti veliko stvari, jih narediti tako, da so videti malo bolj modro. A vse velike stvari so preproste. Ni pomembno, ali si Slovenec ali si iz Združenih držav Amerike. Pomembno je, kakšne koristi družbi prinašaš s svojimi proizvodi," uvodoma pove Franci Pliberšek.

"Ne prodajamo naprav, pač pa kakovost bivanja"

Direktor podjetja MIK Celje poudari, da MIK ne prodaja zgolj tehničnih karakteristik stavbnega pohištva, temveč kakovost bivanja. "To lahko zdaj tudi natančno izmerimo v našem novem Inštitutu dr. Petra Novaka, ki se razteza na 6.400 kvadratnih metrih," razloži. Inštitut dr. Petra Novaka bo deloval skupaj z Razvojnim centrom MIK in podjetjem prezračevalnih naprav Mikrovent pod taktirko Francija Pliberška, ki je pred 33 leti ustanovil podjetje MIK. Velik poudarek nove pridobitve bo na sodelovanju z mladimi in razvoju naprednih tehnologij. V razvojnem centru MIK bo več kot sto mladih strokovnjakov dobilo redno zaposlitev, pod okriljem tega centra bodo mlada in zagonska podjetja ob podpori strokovnjakov in razvojne ekipe družbe MIK dobila priložnost ter primerne razmere za razvoj svojih idej in potenciala. Ravno ta sinergija mlade energije in uveljavljenega razvojnega kadra bo zagotovila dodaten pospešek razvoju kakovosti bivanja, so prepričani pobudniki obeh razvojnih ustanov.

V sklopu razvojnega centra že delujejo testne komore, kjer ustvarjajo različne vremenske razmere, s katerimi simulirajo vse podnebne lokacije po svetu, od Celja in Osla do Miamija in Toronta. "V novi pridobitvi lahko proučujemo številne kazalnike, prostor pa je s številnimi prostori zasnovan kot nekakšen 'showroom', kjer se da za vsak prostor videti, kakšni so kakovostni pogoji bivanja. Naša velika prednost je, da lahko v novoustanovljenem inštitutu v naši testni komori simuliramo, kreiramo različne vremenske razmere (tudi ekstremne), poletje, zimo, klime po različnih svetovnih mestih (na primer v Ljubljani, Torontu, Münchnu …) in na kraju samem testiramo naše naprave, vidimo, kako vplivajo na samo stavbno pohištvo ter kakovost zraka. Ti podatki našim strojnikom, inženirjem pri razvoju prezračevalne naprave, nasploh prezračevanju, veliko pomenijo," pove Franci Pliberšek.

Inštitut dr. Petra Novaka bo deloval skupaj z Razvojnim centrom MIK in podjetjem prezračevalnih naprav Mikrovent pod taktirko Francija Pliberška, ki je pred 33 leti ustanovil podjetje MIK.  | Foto: Arhiv ponudnika Inštitut dr. Petra Novaka bo deloval skupaj z Razvojnim centrom MIK in podjetjem prezračevalnih naprav Mikrovent pod taktirko Francija Pliberška, ki je pred 33 leti ustanovil podjetje MIK. Foto: Arhiv ponudnika

Moderna gradnja in pomen kakovostnega bivanja

Ključno poslanstvo podjetja MIK Celje je izboljšati kakovost bivanja svojih strank in ustvariti energetsko najučinkovitejše stavbe v Sloveniji. Dejstvo je, da je dobro prezračen prostor eden najpomembnejših dejavnikov za prijetno in zdravo bivanje v zaprtem prostoru. Pa res bivamo v zdravih objektih? Podatki niso spodbudni. Številke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) tako razkrivajo, da devet od desetih ljudi diha zrak, ki vsebuje visoke koncentracije onesnaženih delcev. Raziskave tudi kažejo, da je zrak v zaprtih prostorih od pet- do šestkrat bolj onesnažen kot na prostem. Razloge lahko iščemo tudi v tem, da je moderna gradnja ustvarila sindrom bolnih hiš z neprimernim bivalnim okoljem, ki ne sledi novim evropskim standardom kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Številni uporabniki in tudi ponudniki stavbnega pohištva namenjajo preveč pozornosti toplotni izolaciji, ne da bi ob tem poudarili pomen prezračevanja.

"Mi imamo podatke, da se je v zadnjih petnajstih let zaradi sindroma bolnih hiš v Evropi povečalo število bolezni dihal pri otrocih, astma in podobno za več kot 50 odstotkov. Vsi kazalniki govorijo o tem, da sindrom bolnih hiš narekuje nujnost prezračevanja. S tem, ko mi izboljšamo kakovost bivanja v prostoru, vplivamo predvsem na zdravje, povečamo tudi učinkovitost ljudi in vplivamo na mnogo drugih dejavnikov, tudi na manjšo bolniško odsotnost. Ko smo se leta 2007 začeli ukvarjati z razvojem prezračevalnih naprav, je bilo povsem drugače. Tovrstne naprave takrat še niso bile tako priljubljene, prav tako se je kot nujno dojemalo le prezračevanje toaletnih prostorov, saj tudi objekti niso bili tako kakovostno grajeni kot danes, predvsem pa ne stavbno pohištvo. Prezračevalni sistemi pred petnajstimi leti niso bili tako pomembni, nihče ni govoril o tem. Hiše niso bile tako tesno izolirane. V zadnjih letih smo preveč pozornosti namenili sodobnemu načinu gradnje in energetski učinkovitosti. Na drugi strani tudi z vnašanjem modernega notranjega pohištva v naše domove, vnašamo nevarne snovi. Med načini gradnje, materiali, načinom življenjem, ne nazadnje tudi energetsko učinkovitostjo je treba najti kompromise," pravi Franci Pliberšek.

Meni, da je na ozaveščenost o pomenu prezračevalnih naprav dandanes vplivalo več dejavnikov: ne nazadnje tudi covid-19, astmatiki in tisti, ki so alergični na cvetni prah. "Zadnji dve skupini se še posebej dobro zavedata, kaj pomeni kakovosten zrak v zaprtem prostoru. Na tem mestu moram pohvaliti tudi slovensko javnost, predvsem zasebne stranke in podjetja, ki se zavedajo te problematike. Tako je pri omenjenih skupinah tudi ozaveščenost na visoki ravni," dodaja.

Branka Viltužnik (direktorica podjetja Mikrovent, levo), Franci Pliberšek, direktor MIK Celje, in Nataša Pirc Mustar, predsednica Slovenije | Foto: Ana Kovač Branka Viltužnik (direktorica podjetja Mikrovent, levo), Franci Pliberšek, direktor MIK Celje, in Nataša Pirc Mustar, predsednica Slovenije Foto: Ana Kovač

Kako bi lahko ukrepali ključni akterji in kje delamo napake?

Poudari, da je ključno, da tudi država sprevidi, kakšne zneske plačuje za bolniške odsotnosti, nege staršev, za katere so krive izključno okužbe dihal. "Ta številka je bila v obdobju pred koronavirusom 420 milijonov evrov, zdaj pa je gotovo še večja. Posledično zaradi delovne odsotnosti zaposlenih trpi tudi gospodarstvo in javna uprava. Namesto tega bi bilo smotrno investirati v kakovostne prezračevalne sisteme, ki bi jih namestili v šole, vrtce. Znesek bi bil vsaj dvakrat manjši, otroci bi bili bolj zdravi, produktivni, bolniške odsotnosti pa bi vsaj prepolovili, tudi starši bi bili bolj produktivni. Rekel bi, da bi morala glede kakovosti zraka v zaprtih prostorih država, zdravstvo in posledično projektanti, arhitekturni biroji, strojniki itd. narediti več, da ne ustvarjamo bolanih, nezdravih hiš. V Sloveniji je veliko bolniške odsotnosti staršev in nege otrok, tudi zaradi okužb dihal. Tovrsten razlog je kar na tretjem mestu najpogostejših vzrokov bolniške odsotnosti v Sloveniji in Evropi. Problem je tudi, ker so v slovenskih bolnišnicah večinoma nameščeni centralni prezračevalni sistemi (ali jih sploh ni), ki še spodbujajo prenašanje virusov. Zakaj? V teh kanalih je shranjenih veliko bakterij, virusov, tudi za več let nazaj, še posebej če teh niso ustrezni čistili. Priporočljivo bi bilo, da država v bolnišnicah, pa v domovih za starejše, odstrani vse centralne prezračevalne sisteme, ki povzročajo to, da se virusi širijo iz sobe v sobo. Tudi to je razlog za visoko število t. i. bolnišničnih bolezni. Neumnost je tudi, da se, na primer, v bolnišnicah, šolah, vrtcih, menja stavbno pohištvo, potem pa so pozimi vsa okna odprta, ker je slab zrak. To je metanje denarja skozi okno, na voljo imamo namreč prezračevalne sisteme, ki nam omogočajo čistejši zrak s F7 ali F9 filtri z visoko stopnjo rekuperacije, pri 75-odstotnem delovanju do 80 odstotkov rekuperacije in več," razlaga Franci Pliberšek.

Celovita in ne le energetska sanacija

Kot pravi, mu velikokrat stranke rečejo, da imajo denar predvsem za energetsko sanacijo oken, nimajo pa denarja za prezračevanje. "Boljše je, da namenijo od 70 do 80 odstotkov menjavi oken, od 20 do 30 odstotkov pa se porabi za prezračevanje. Tako bodo imeli zdrave domove, v nasprotnem primeru pa bodo slej ko prej imeli bolno hišo. Ključno je, da pri sanacijah ne govorimo le o energetski sanaciji, pač pa o celoviti sanaciji, ki poleg ogrevanja vključuje druge dejavnike, predvsem tudi prezračevanje. Upam, da bo tudi Slovenija sledila pravim smernicam, da najdemo rešitve za problem bolnih hiš. Da sanacija objekta ne bi bila le energetska, pač pa tudi celovita kar zagovarja arhitekturna zbornica, ker pri energetski prenovi gledamo samo na to, kako bomo kje privarčevali energijo in ne gledamo kakovosti bivanja, kot so kakovost zraka, svetloba ... To, da se recimo v slovenskih šolah namestijo novodobna zrakotesna okna brez prezračevalnih naprav, je velika napaka," meni sogovornik.

"Prezračevalna naprava Mikrovent izstopa predvsem zaradi interaktivnosti, pa tudi zato, ker uspešno kljubuje prenašanju aerosolov in tudi enemu izmed nevarnejših plinov, ki nas obkroža – radonu." | Foto: Ana Kovač "Prezračevalna naprava Mikrovent izstopa predvsem zaradi interaktivnosti, pa tudi zato, ker uspešno kljubuje prenašanju aerosolov in tudi enemu izmed nevarnejših plinov, ki nas obkroža – radonu." Foto: Ana Kovač

Mikrovent – interaktivna in pametna prezračevalna naprava

Povprašamo ga, zakaj je njihova prezračevalna naprava Mikrovent tako posebna? "Predvsem zaradi interaktivnosti, pa tudi zato, ker uspešno kljubuje prenašanju virusov preko aerosolov in tudi enemu izmed nevarnejših plinov, ki nas obkroža – radonu. Naše naprave imajo napredne filtre, ki tudi zunanji smog očistijo trdnih delcev 2.5 PM. Dodatno je MIK Celje razvil dvocevni prezračevalni sistem z visoko stopnjo rekuperacije, ki slab zrak v prostoru odvzame in v prostor vnaša svežega. Zrak gre iz prostora po eni cevi, medtem ko gre zunanji zrak v prostor po drugi cevi. Pri tem se fizično ne srečata, se pa srečata v rekuperatorju ter si oddajata toploto in hlad. Naše podjetje je na tem področju naredilo še korak naprej, saj smo vzpostavili avtomatizirane podatke, ki se ažurirajo na 12 sekund in so poslani v oblak, kjer lahko spremljamo, kakšna je kakovost zraka v prostoru. Naše naprave pravzaprav zaznajo spremembo različnih parametrov. Ta interaktivnost je naša največja prednost. Naprava torej deluje, če je v prostoru slab zrak, in tudi, za primer, še okoli 45 minut po šolskem pouku, nato pa se vzpostavi sistem počivanja. Zakaj to razlagam? Po Sloveniji je ogromno javnih objektov, med katerimi se več kot 65 odstotkov energije nameni za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje – tudi takrat, kadar ni pouka, skratka kadar objekt ni v uporabi. Rešitev je, da bi v tem času te naprave delovale na recimo deset, 15 odstotkov, s čimer bi se znižali stroški," pojasnjuje.

Ali vemo, kakšen zrak dihajo naši otroci v šolah in vrtcih?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in tudi drugi strokovnjaki se na podlagi znanstvenih raziskav strinjajo, da je krivec za širjenje novega koronavirusa in preostalih respiratornih virusov kar v 97 odstotkih prenos po zraku, z aerosoli. Aerosoli so namreč nosilci vseh virusov in bakterij v zraku. Samo povišanje koncentracije CO2 za zdravje morda res ni najbolj nevarno, bistveno večjo skrb in problematiko predstavljajo posledice povišanja stopnje koncentracije CO2. Kadar torej govorimo o povišani stopnji ppm (koncentracijo CO2 merimo v enotah ppm – parts per milion = deli na milijon, op. p.), to pomeni večjo količino aerosolov v zraku, ki pa predstavljajo nosilce vseh virusnih in bakterijskih okužb v zrak, kot je npr. bolezen covid-19. Vemo, da se akutne okužbe dihal pojavljajo čez vse leto, naraščati pa začnejo predvsem v jesenskem in spomladanskem času, z vstopom otrok v vrtce in šole.

Prezračevalni sistemi Mikrovent izpolnjujejo najnovejše standarde in ohranjajo CO2 pod mejno vrednostjo 950 ppm, kar zmanjša možnost prenosa virusnih okužb na le od enega do tri odstotke, kot kažejo podatki WHO. Brez prezračevanja kazalec vrednosti CO2 v šolah, vrtcih preseže 4.000-6500 ppm, kar pa na dolgi rok vodi k številnim boleznim, kot so kap, bolezni srca, pljučni rak, kronične bolezni dihal in respiratorne infekcije, vključno s pljučnico, na kratki rok pa se kaže v slabšem počutju, utrujenosti in precej zmanjšanih kognitivnih sposobnostih.

"Že nekaj let merimo kakovost zraka v slovenskih šolah, vrtcih. Rezultati kakovosti zraka so jasni, odvisni od tega, ali je v prostoru prezračevalni sistem ali ne. Naše naprave delujejo na podlagi kakovosti zraka v prostoru in na podlagi ravni CO2, VOC itd., s ciljem, da je v času pouka koncentracija CO2 pod 1.000 ppm. Dodatno lahko vsi pristojni, občine, ravnateljica in svet staršev spremljajo kakovost zraka v prostoru. Naredili smo raziskavo, v kateri smo imeli v dveh enotah vrtca prezračevanje, v dveh enotah pa ne. Tisti otroci, ki so bili izpostavljeni prezračevanju, so bili manj bolni kot tisti, ki niso bili. Skrb vzbujajoče so ugotovitve, da imamo pravzaprav v šolah in vrtcih šestkrat večjo koncentracijo tega slabega zraka, kot dovoljujejo priporočila," pove Franci Pliberšek.

Prezračevalne naprave Mikrovent spadajo med vodilne na trgu.  | Foto: Prezračevalne naprave Mikrovent spadajo med vodilne na trgu.

Radon, tihi ubijalec

Franci Pliberšek omenja tudi nevarnost radona. Onesnažen zrak morda ni vedno viden, lahko pa je smrtno nevaren, kar velja tudi za plin radon. Radon je plin brez barve in vonja, ki je radioaktiven in nastaja ob razpadanju urana. Prisoten je praktično v vseh vrstah zemlje, nizke koncentracije radona pa najdemo tudi v zraku, ki ga dihamo vsak dan. Težave z radonom nastopijo, ko vstopi v vaš dom in tam ostane ujet. Dolgotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam radona namreč povzroča pljučnega raka. Kako nevaren je pravzaprav radioaktivni plin radon? Na podlagi študij, ki jih je izvedla EPA, ameriška agencija za varstvo okolja, je radon glede na število smrti zaradi izpostavljenosti določenim nevarnostim največji povzročitelj smrti. V študiji so ugotovili, da je število smrti zaradi radona večje, kot je število smrti zaradi voženj pod vplivom alkohola, padcev v hiši, utopitev ali požarov. Rezultati raziskav so prav tako potrdili, da je v prostorih, ki so bližje tlom, koncentracija radona večja. Največja koncentracija radona je v kletnih prostorih in v zgradbah, ki so zgrajene iz žlindrine opeke.

"V Sloveniji je približno 40 odstotkov ozemlja potencialno izpostavljenega radonu, posebej bi izpostavil kraški svet. V Evropi je dovoljena mejna vrednost radona od 50 do 150 Bq/m3, v Sloveniji je ta vrednost zakonsko določena na 300 Bq/m3, v nekaterih slovenskih šolah dosegajo koncentracijo tudi do 2.100 Bq/m3. Slovenski statistični urad je objavil podatek, da je med letoma 2009 in 2019 v Sloveniji zaradi radona na leto povprečno umrlo do 190 ljudi, kar je povprečno 70 ljudi na leto več kot zaradi prometnih nesreč. Naši prezračevalni sistemi Mikrovent® v povezavi s senzorjem za radon AirThings skrbijo, da se iz zraka odstranijo škodljive količine radona," sogovornik naniza alarmantne podatke.

"Spoznal sem, da sem velikokrat najboljše nasvete dobil od tistih, ki so na t. i. družbeni lestvici najnižje, tudi od brezdomcev, na splošno pa od preprostih ljudi. Marsikdo misli ravno drugače, da mu lahko največ dajo le tisti uspešni, izobraženi." | Foto: Ana Kovač "Spoznal sem, da sem velikokrat najboljše nasvete dobil od tistih, ki so na t. i. družbeni lestvici najnižje, tudi od brezdomcev, na splošno pa od preprostih ljudi. Marsikdo misli ravno drugače, da mu lahko največ dajo le tisti uspešni, izobraženi." Foto: Ana Kovač

Z nasveti pomaga drugim – kdo svetuje njemu?

Za Francija Pliberška številni radi rečejo, da zna na vsakem razpotju pravilno svetovati. Kdo pa zna vedno pravilno svetovati njemu? "Zelo veliko dobiš v otroških časih od staršev, potem to razvijaš, nadgrajuješ, uporabljaš zdravo kmečko pamet, se učiš. Poudariti moram, da sem v zadnjih 20 letih ogromno potoval. Ni veliko držav, mogoče 20 odstotkov tisti, ki jih nisem obiskal. Tako sem spoznal številne razmere, se učil, znal prisluhniti. Je pa res, da ko si tako oddaljen od doma, tudi na težave, ki jih imaš doma, gledaš drugače. Spoznal sem, da sem velikokrat najboljše nasvete dobil od tistih, ki so na t. i. družbeni lestvici najnižje, tudi od brezdomcev, na splošno pa od preprostih ljudi. Marsikdo misli ravno drugače, da mu lahko največ dajo le tisti uspešni, izobraženi. Sam sem jemal znanje različnih profilov ljudi po svetu, jih vpijal ter jih v končni fazi znal tudi uporabiti v svoji praksi, kar je bistvo vsega," odgovori Franci Pliberšek.

Kaj lahko naredim za družbo?

"Vedno sem se spraševal, kaj lahko naredim za družbo, okolje … Iskal sem načine, kako vračati družbi. V letih našega delovanja smo pokazali, da znamo biti solidarni do tistih, ki so utrpeli različne nevšečnosti, naj gre za požare, poplave ..." | Foto: MIK d.o.o. "Vedno sem se spraševal, kaj lahko naredim za družbo, okolje … Iskal sem načine, kako vračati družbi. V letih našega delovanja smo pokazali, da znamo biti solidarni do tistih, ki so utrpeli različne nevšečnosti, naj gre za požare, poplave ..." Foto: MIK d.o.o. Cilj njegovega vodenja je tudi, da so kot podjetje družbeno odgovorni. "Da, podpiramo kulturo, humanitarnost, šport, kot ekipa se odpravimo tudi na bolj oddaljene cilje, kot so Himalaja, Peru, Kilimandžaro. Tudi na taki odpravi vidiš neki timski duh, dejstvo je, da klimo ustvarjajo zaposleni, ne glavni direktor," pravi. Poudari tudi, da je zelo ponosen na dobrodelne akcije podjetja MIK Celje. "Vedno sem se spraševal, kaj lahko naredim za družbo, okolje … Iskal sem načine, kako vračati družbi. V letih našega delovanja smo pokazali, da znamo biti solidarni do tistih, ki so utrpeli različne nevšečnosti, naj gre za požare, poplave ... Prisotni smo v Delovni akciji, kjer obnavljamo domove pomoči potrebnim. Že 18. leto zapored otroke peljemo za en teden na morje. Pri tem ne namenjamo le denarja, temveč bdimo tudi nad samo organizacijo. Otrokom iz socialno ogroženih družin damo priložnost, da preživijo nepozabne počitnice. To je zelo, zelo pomembno. Zdaj so nekateri izmed teh otrok že tudi sami postali vzgojitelji. Ponosen sem, da imamo odlične zaposlene in odlične poslovne partnerje. Nenehno se trudimo storitve in proizvode dvigniti na višjo raven. Skupaj se je v vseh letih nabralo že več kot sto tisoč strank, in to je tisti navdih," pojasnjuje.

Vsak je svoje sreče kovač in Šepet metulja

Franci Pliberšek je dejaven na številnih področjih, povezan pa je tudi z dvojezično slikanico Vsak je svoje sreče kovač in filmom Šepet metulja, projektoma, na katera je prav tako nadvse ponosen. "Avtorice knjige je Tinkara Fortuna, knjiga pa opisuje moj način delovanja, dela, od osnovne šole pa do poslovne poti, na neki način mojo življenjsko pot. Otroci so jo dobro sprejeli," pojasnjuje Franci Pliberšek in dodaja: "Film Šepet metulja smo začeli ustvarjati že leta 2017. Zelo sem ponosen na to, da smo skupaj ustvarili zelo dobre like in vpogled v to, kar se dogaja pri nas v družbi, v šolah. Veliko nasilja je prisotnega. Sistem je tukaj zelo nazadoval. Namesto da bi otroke spodbujali z nekim redom, disciplino, smo jim z različnimi ukrepi dali preveč svobode, ustvarili smo družbo, v kateri so (in odrasli z njimi) netolerantni drug do drugega. Zelo veliko nasilja se pojavlja v šolah."

Glavni junak filma Šepet metulja je Jan, 17-letni navdušenec nad mehatroniko in avtist. Pridruži se razredu, ki za podelitev štipendije v mednarodnem podjetju, ki ga je navdihnilo naše podjetje MIK Celje, tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na umetno inteligenco. Jan kljub vsem oviram učitelja in sošolcev dokaže, da zmore. S pomočjo ambiciozne svetovalne delavke Zarje počasi napreduje v šoli in se zbliža tudi z direktorjem podjetja, lik katerega je navdihnil generalni direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek. "V prvih treh tednih si je film ogledalo že 25 tisoč obiskovalcev, zdaj smo že presegli številko 45 tisoč. Vesel sem tudi dobrih odzivov iz strokovne javnosti, še posebej pa sem ponosen na glavnega igralca," pravi Franci Pliberšek.

Glavni junak filma Šepet metulja je Jan, 17-letni navdušenec nad mehatroniko in avtist. Pridruži se razredu, ki za podelitev štipendije v mednarodnem podjetju, ki ga je navdihnilo naše podjetje MIK Celje, tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na umetno inteligenco.  | Foto: sepetmetulja.si Glavni junak filma Šepet metulja je Jan, 17-letni navdušenec nad mehatroniko in avtist. Pridruži se razredu, ki za podelitev štipendije v mednarodnem podjetju, ki ga je navdihnilo naše podjetje MIK Celje, tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na umetno inteligenco. Foto: sepetmetulja.si

Nasvet iz garaže oziroma nemogoče je mogoče

Zametki posla zelo veliko uspešnih podjetnikov so v domačih garažah. Tudi Francija Pliberška lahko uvrstimo mednje. Česa bi se v garaži danes lotil Franci Pliberšek, če bi imel 20 let? "Da, tako v svetovnem merilu kot ne nazadnje v Klubu slovenskih podjetnikov SBC je veliko podobnih primerov. Jaz bi zagotovo ubral isto pot in s tem mislim na prav vsa svoja obdobja. Hvaležen sem za vse ljudi, ki sem jih srečal na tej poti, za vse svoje sodelavce, s katerimi smo res postali dobra ekipa. Mladim bi svetoval, naj predvsem poslušajo sebe. Vedno pravim mladim, da se je treba znajti v času in prostoru tisti trenutek. Vsak je za nekaj odličen. Treba je iskati priložnosti. Seveda ne gre enoznačno primerjati obdobja pred 30, 40 leti in današnjega časa, a načeloma gre za isto stvar. Družite se v krogih, kjer prevladujejo ljubezen in družbeno odgovorna podjetja. Verjamem, da je lahko čisto vsak najboljši v svoji panogi, če je seveda v to pripravljen vložiti trud, energijo in ljubezen do dela. Trudite se v šoli, ne učite se na pamet, temveč poskušajte razumeti stvari. Če boste angažirani in v dobrih podjetjih, boste dobili dve plači – prvo že prvega v mesecu v obliki novega znanja, drugo pa petnajstega v obliki finančnih sredstev. Mladim bi svetoval, naj delajo tisto, kar je nemogoče – ker je vse mogoče. Mi smo dokaz za to," sklene Franci Pliberšek.

mikrovent | Foto:

Branka Viltužnik
Trendi Slovenska doktorica znanosti, ki stereotipe postavlja na glavo
Mik
Trendi #V živo: Otvoritev enega največjih projektov na Štajerskem
Ne spreglejte