Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Volitve 2026
Neža Mrevlje

Torek,
12. 5. 2015,
12.43

Osveženo pred

10 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 12. 5. 2015, 12.43

10 let

Rane sveta so vse globlje (foto)

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V Benetke se te dni zgrinja ves (umetniški) svet. Odprt je 56. mednarodni umetnosti bienale, nagrade so podeljene, občinstvo pa bo mesto na vodi zaradi bienala lahko obiskovalo vse do novembra.

Mednarodni umetnostni bienale, ki ob svoji letošnji 120. obletnici (prva razstava je bila leta 1895) med drugim ponuja tudi kratek pogled v svojo preteklost, velja za enega od najpomembnejših svetovnih umetniških dogodkov. Nanj se zgrinja ves (umetniški) svet. Obiskati ga bo mogoče do 22. novembra.

Veliko zanimanje za letošnjo svetovno predstavitev in izbor umetnikov in umetnic ter projektov je očitno že na dnevih predogledov, ko bienale še ni odprt za javnost, v Arzenale in na Vrtove pa je prišlo dvakrat več gledalcev in gledalk, kot so jih pričakovali.

Vse prihodnosti sveta Današnji svet je v globokih ranah, poglabljajo se razlike in neenakosti ter negotovost ob misli na prihodnost. Ob velikem napredku znanosti in tehnologije smo se znašli v "dobi tesnobe". Kako se v to družbeno vzdušje lahko vplete umetnost, kakšna vprašanja lahko podčrta, lahko ponudi kakšne odgovore in pokaže možnosti?

S takšnimi izhodiščnimi tezami in vprašanji se ukvarja letošnji mednarodni umetnostni beneški bienale, ki tematizira in raziskuje razmerja med umetnostjo in družbeno resničnostjo ter političnim svetom. Od tu izvira krovni naslov svetovne razstave in nacionalnih izborov umetnikov in umetnic, ki se glasi Vse prihodnosti sveta (All the Futures of the World).

Umetniki in umetnice z geopolitičnega roba Kurator letošnjega beneškega bienala Nigerijec Okwui Enwezor, direktor münchenske Hiše umetnosti, si je tako zadal cilj, da na svetovnem umetnostnem dogodku združi umetnike in umetnice z vsega sveta, veliko teh prav z geopolitičnega roba (kar še dodatno izpričuje letošnji cilj zavzemanja kuratorja za čitljivo na eni strani, na drugi strani pa za poetično političnost v umetnosti) in iz različnih umetnostnih disciplin.

Na mednarodni skupinski bienalni razstavi, ki se začenja v osrednjem paviljonu v Vrtovih in nadaljuje v Arzenalih, je predstavljenih več kot 136 umetnikov in umetnic iz 53 držav, 89 se jih v tem kontekstu predstavlja prvič, 159 del pa je nastalo prav za bienale.

"Želim nekaj živega, kar se vsak dan spreminja" "Ne želim statične razstave, želim nekaj živega, kar se vsak dan spreminja," pravi kurator Enwezor. Po tem izhodišču je tako eno od osrednjih mest na skupinski svetovni razstavi namenil areni, kjer igralci vsak dan prebirajo Marxov Kapital. Areno je zasnoval britanski arhitekt David Adjaye.

Ob glavni postavitvi bienala si kurator bienala zastavlja vprašanja: kako lahko umetniki, misleci, pisatelji, skladatelji, koreografi, pevci in glasbeniki skozi podobe, objekte, besede, gibe, akcije, pesmi in zvok občinstvo v imenu preobrata združijo v dejanju gledanja, poslušanja, odzivanja, zavzemanja in govorjenja? "Želel sem izbrati umetnike, ki izzivajo meje naše do dna duše konservativne discipline."

Prvič na bienalu tudi Grenada, Mongolija … Na bienalu, ki ga v današnji obliki poznamo od leta 1999, z nacionalnimi paviljoni sodeluje 89 držav. Med državami, ki se s svojimi paviljoni predstavljajo prvič, so Grenada, Mauritius, Mongolija, Mozambik in Sejšeli. Ekvador, Filipini in Gvatemala pa se na bienalu predstavljajo po dolgih letih odsotnosti. Spremljevalnih dogodkov bo 44.

Najboljši paviljon je armenski No dan odprtja so razglasili tudi nagrade. Zlatega leva za najboljšo umetnico je prejela Adrian Piper iz ZDA. Zlati lev za najboljšo nacionalno predstavitev je pripadel Armeniji, srebrnega leva za najobetavnejšega mladega umetnika pa je prejel Im Heung-Sun iz Južne Koreje.

Zlatega leva za življenjsko delo je prejel ganski umetnik El Anatsui, zlatega leva za uspešno delo na področju umetnosti pa ameriška kuratorica Susanne Ghez.

Enainpetdesetletni Nigerijec Enwezor je sicer direktor münchenske Hiše umetnosti, leta 2002 je kuriral documento v Kasslu. O bienalu je za revijo Monopol dejal: "Želel sem izbrati umetnike, ki izzivajo meje naše do dna duše konservativne discipline."

Izbor nacionalnih paviljonov na beneškem bienalu

Armenski paviljon

Angleški paviljon

Avtralski paviljon

Francoski paviljon

Grški paviljon

Japonski paviljon

Korejski paviljon

Slovenski paviljon

Tuvalujski paviljon

Ne spreglejte