Sreda, 28. 7. 2010, 12.33
6 let, 8 mesecev
Poletna rez sadnih rastlin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Večinoma režemo sadje v času zimskega mirovanja, izkoristimo pa lahko tudi poletni počitek.
Velika vročina in pomanjkanje padavin sprožijo procese umirjanja aktivnosti sadnih rastlin, zato utonejo v poletni dremež. V tem času predvsem redčimo krošnjo z izrezovanjem goste rasti in križajočih se poganjkov. Pri tem pa ne smemo pretiravati, saj lahko na lesu in plodovih nastanejo ožigi zaradi nenadne izpostavljenosti sončnim žarkom. Najbolje je, če režemo v oblačnem vremenu, nikakor pa ne v ekstremni vročini. Učinek poletne rasti. Zimska rez povzroča bujno odganjanje in gosto rast, učinek poletne rezi pa je prav nasproten. Rast se umiri, energija pa se usmeri v dozorevanje plodov in rodnost v prihodnjem letu. Predvsem pokončni vodni poganjki porabijo veliko energije za podivjano rast, zaradi zgoščene krošnje pa so pogostejše tudi bolezni. Ob primerni rezi bo krošnja osvetljena, plodovi lepo obarvani, manj pa bo bolezni in škodljivcev. S poletno rezjo lahko popolnoma nadomestimo rezanje v zimskem času, je pa delo nekoliko težje zaradi vročine, gosto olistane krošnje (pozimi je gola) in pospravljanja odrezanega materiala.
Bolezni. Kadar so na drevju, ki ga režemo, kakšni nenavadni pojavi, kot je npr. metlasta rast, neenakomerna obarvanost listja, bulaste tvorbe ipd., moramo, preden se lotimo drugih rastlin, rezilo škarij in žago razkužiti z alkoholom. Obstaja namreč velika verjetnost, da z rezanjem razširimo nevarne virusne in druge bolezni tudi na zdrave rastline. Breskve. S krajšanjem letošnjih poganjkov bomo spodbudili predčasno odganjanje stranske rasti, s tem pa tudi rodnost v naslednjem letu. V času dozorevanja breskev odstranimo listje okrog plodov, da bodo ti lepši in okusnejši.
Češnje in višnje. Režemo jih po obiranju, odstranimo pa lahko tudi debelejše veje, katerih rane zaščitimo s posebno pasto. Slive in češplje. Zanje velja podobno kot za breskve. Poleti bomo z rezjo poskrbeli za primerno osvetljenost pridelka z izrezovanjem pokončne in druge rasti, ki po nepotrebnem gostijo krošnjo. Odstranimo tudi vso suho in poškodovano rast.
Jablane in hruške. Predvsem močno rasla drevesa bomo s poletno rezjo umirili, kar se bo poznalo tudi na rodnosti. Previdni moramo biti predvsem na območjih, kjer je pogostejši pojav hruševega ožiga, da ne pride do okužbe skozi nastale rezne rane.
Ribez in kosmulja. Najpogosteje jih režemo pred odganjanjem zgodaj spomladi, lahko pa vse opravimo tudi po obiranju pridelka. Grmi so takrat utrujeni, zato jih lahko nekoliko uredimo. To pa ne velja za ameriške borovnice, ki jih bomo rezali šele, ko jim bo odpadlo listje. Oreh. Sicer je bolje, da ga pustimo na miru, po potrebi pa ga režemo avgusta, ko se iz ran najmanj solzi.
Smokva, oljka in aktinidija. Vse tri lahko režemo tudi v poletnem času od junija do prvih dni avgusta.
Z rezjo v poletnem času bomo predvsem osvetlili krošnjo, da se bo pridelek lepše obarval, obenem pa se bo umirila tudi rast sadnega drevja, zato bomo imeli v prihodnje z rezanjem manj dela.
