"Ob znanosti smo se skupaj zasmejali, saj nas pelje v čisto novo smer."

Oktobrska razstava razstavno-prodajne platforme LIMITED EDIT111ONS v koncept en dan – en umetnik – eno delo – 111 kopij vnaša majhen zasuk. Ali dva. Osnovna ideja ostaja. Na določen dan lahko obiskovalci pridejo na razstavo izbranega umetnika in kupijo njegovo delo po ceni 30 evrov.

Po dveh letih od zadnjega skupnega projekta in po enakem obdobju raziskovanja se s svojo omejeno izdajo to sredo, 29. oktobra, ob 20. uri v Poligonu med občinstvo vrača kolektiv ZEK. Pravila igre so sprejeli, a jih prilagodili, kjer se je le dalo. Tako bo namesto 111 ponatisov, kot smo bili vajeni pri dozdajšnjih razstavah, obiskovalcem za nakup na voljo 111 unikatov, ki pa bodo del enovite serije.

"Vedno so nam pripisovali, da smo neumestljivi" Poznamo jih kot nepredvidljivo skupino, ki deluje na področju street arta, oblikovalskih intervencij, kot večkrat nagrajeno ekipo, ki s svojimi idejami učinkovito deluje tako v urbanem mestnem okolju kot znotraj štirih sten, če je njihova naloga snovanje podobe interjerja.

"Vedno so nam pripisovali, da smo neumestljivi, nekje med umetnostjo in oblikovanjem," pravijo člani ZEK Crewja. "Zdaj bi lahko med to vrinili še znanost."

Znanost? "Ves čas se poskušamo razvijati, zato so morda tudi časovne luknje med našimi projekti vedno večje," pravijo, ob tem pa iskreno dodajo, da je težko poenotiti toliko različnih ljudi in njihovih vizij. "Ob znanosti smo se končno skupaj zasmejali, saj nas lahko pelje v čisto novo smer."

Gre za povsem svežo idejo, ki je nastala za projekt LIMITED EDIT111ONS. A sama ideja v kolektivu osmih ustvarjalcev ni dovolj, biti mora dovolj močna, drugačna, zanimiva, da prestane sito kolektiva. Kot pravijo sami: "Ideja mora sezuti vse preostale člane."

Fraktalni origami = matematična predvidljivost + nepredvidljivost umetnosti Kot rečeno, so svoje dozdajšnje delo nadgradili z znanstvenim, raziskovalnim pristopom. Izumili so fraktalni origami, tehniko, ki ima sicer matematično/fizikalno izhodišče, a s prisotnostjo umetnika doseže, da izdelek ni dolgočasno matematično predvidljiv.

Glede izdelka so precej skrivnostni, kako tudi ne, saj se delo običajno razkrije na dan prodajne razstave. Obenem člani ZEK pravijo, da bi bili razočarani, če bi obiskovalci razstave rekli: "Saj smo vedeli, da bo kaj takega."

Obremenjeni s svojo neobremenjenostjo Ta suspenz pa dreza prav v bistvo njihovega delovanja, v prevladujočo značilnost njihovega karakterja – nepredvidljivost. Prepričani so, da tudi zato še tako zvest spremljevalec njihovega dela ne bi mogel uganiti, kaj pripravljajo. "Ne gre za logično nadaljevanje našega dela, logično nadaljevanje je le v smislu, da ne veš, kaj bo."

Še vedno torej ostajajo "obremenjeni s svojo neobremenjenostjo", a je bila ta v preteklosti postavljena tudi pod vprašaj. Že pred samostojno razstavo, ki so jo pripravili v zaklonišču pod Argentinskim parkom, so se spraševali, kako naprej. Pričakovanja drugih in samih do sebe so bila namreč vedno večja.

Njihovo delovanje ni konstanta Po razstavi v zaklonišču, ki jim je bila najljubša do zdaj, so na nek način obstali. "Čutili smo kolektivni napredek, da kompleksnost našega dela raste, in kar naenkrat smo se znašli pred vprašanjem: 'Kaj pa zdaj?' Čudno vprašanje, na katerega pa nismo imeli vsi enakega odgovora."

A kolektivni duh ostaja in dileme o prihodnosti ZEK ni bilo nikoli. Po zadnji razstavi so sklenili, da ne morejo biti omejeni na konstantno delovanje. "Delujemo v obdobjih, a tako, da vmes ni dvoma. Vezani nismo na nič, čas nas ne priganja, se je pa fino vsake toliko zbuditi."

Ne delajo za zaslužek. "Klišejsko, a s tem ohranjamo čistost." Koncept prodajne razstave je tako tudi zanje nekaj novega, saj se do zdaj projektov niso lotevali prodajno naravnani. "Zelo dolgo nazaj smo se odločili, da se ne bomo ozirali na denar. Ne delamo zaradi zaslužka in tudi to se nam zdi ključno. Mogoče malo klišejsko, a s tem ohranjamo čistost," so prepričani.

Ko začneš razmišljati o denarju, si vpet v druge mehanizme razmišljanja. "Namesto da bi razmišljal, kako bi prišel do čim boljšega rezultata, razmišljaš o tem, kako bi najlažje prišel skozi." Ker so v kolektivu povečini oblikovalci, te prijeme sicer poznajo, a jih ne želijo zlorabiti. Ta oblikovalski pristop pa so pri snovanju izdelka za prodajno razstavo vendarle deloma ohranili, saj so imeli pri ustvarjanju pred seboj kupca.

"Menimo, da ti, ki nas spremljajo že dolgo, nad razstavo ne bodo razočarani, obenem pa upamo, da s celotno zgodbo navdušimo še koga, ki nas prej morda ni poznal."