"Na spomin lahko vplivamo, ga spreminjamo"

Josef (Sepp) Gründler je že otrok spoznal poti spominov, predelanih z ideološkimi, družbenimi in osebnimi okvirji. Nacistična teta, partizanski stric, komunistični ded in drugi njegovi sorodniki so mu povsem različno pripovedovali isto zgodbo. To ga je zmedlo, povzročilo trajno negotovost glede pojma "resnice" in ga desetletja pozneje usmerilo v tematiziranje spomina.

Avstrijski glasbenik, ki ima po materini strani slovenske korenine in je odraščal na južnem Koroškem, je poleti 2013 začel opravljati intervjuje. Pogovore s sorodniki, prijatelji in sodelavci v Sloveniji, na Koroškem in ob slovensko-avstrijski meji je snemal, ob tem pa zbiral tudi stare fotografije sogovornikov, njihovih prednikov in podobno. Osredotočal se je na dogodke od druge svetovne vojne do sodobnosti.

Izhodiščno idejo o pripovedovanju in izumljanju biografij je nato opustil, saj je ob vstopanju v družinske zgodbe velikokrat trčil na teme, povezane z dediščino, terjatve in samopoveličevanje. Ob tem pa je občutil nelagodje. Zato je identitetno perspektivo projekta preusmeril na raziskovanje delovanja spomina, to pa podčrtal z ukvarjanjem s sočasnostjo dogodkov. S spraševanjem o tem, kako lahko ljudje isti trenutek različno dojemamo, predvsem pa, kako se ga drugače spominjamo.

Spomin ni zanesljiv V audio-video instalaciji, s katero se Gründler predstavlja v projektnem prostoru Aksioma, se tako ukvarja z vprašanjem spreminjanja, spominjanja in različnega dojemanja. Posnete intervjuje je ustvarjalec vnesel v bazo podatkov, analiziral jih je skozi ritem in barvo glasov, nato pa jih je uporabil za ustvarjanje zvokov. Intervjuje je razrezal na posamezne segmente, te pa je oblikoval v lastno zvočno, tudi vsebinsko zaporedje.

Skozi zvočni material, ki je hkrati v nemščini in slovenščini, ni pa usklajen, je mogoče na različnih točkah v galeriji doživeti različne vidike zgodbe. "Tako kot spomini niso sinhronizirani med ljudmi. Pogosto so mi ljudje govorili o istem dogodku, a popolnoma drugače. Usklajeni niso bili niti prostori dogajanja," pravi glasbenik. Dodaja, da na spominjanje vpliva več dejavnikov. Ideološki, družbeni in osebni. Ista oseba bo isti dogodek opisala drugače tudi v različnih okoliščinah in obdobju, še poudarja Gründler, ki ga je projekt pripeljal do sodobnih nevroznanstvenih dognanj o spominjanju. Pravi, da je mogoče na to, kako se spominjamo, vplivati, prav tako kot spomin tudi prilagajamo kontekstom pripovedovanja in doživljanja.

"Spomin se neprestano ustvarja. Je nekaj fluidnega, prilagodljivega in spremenljivega. Spreminjamo ga v razmerju do trenutnega položaja in odnosa do sveta. Znanstveniki pravijo, da s pogovorom lahko spomin v posameznika tudi vsadimo. Oblikujemo ga tudi glede na to, kaj pričakujemo," še poudarja umetnik, ki s svojim projektom kaže ravno to. Spomine, ki so mu jih posredovali drugi, je rekonstruiral skozi estetski in semantični vidik, pri tem pa je podčrtal asinhronost in spremenljivost.

Prav to sta značilnosti spomina. Zato se ustvarjalec sprašuje, kaj spomin pomeni in kako zanesljiv sploh je. Pri tem pa sklene s citatom, da je "resnica izum lažnivcev".