Ponedeljek, 1. 1. 2018, 10.32
6 let, 9 mesecev
Torino 2006
Po petdesetih letih se je zimska olimpijska druščina vrnila v Italijo. Tokrat v Torino, ki je tako postal gostitelj ZOI z največjim številom prebivalstva.
Tudi v Torinu se je nadaljeval trend povečevanja števila sodelujočih držav ter seveda športnikov in športnic. Mnogi so se bali nekakovostne organizacije, strah pa so povečevala še gradbišča tik pred začetkom iger. A Italijani so igram dodali svoj čar ter z značilno improvizacijo pripravili igre na zadovoljivi ravni. Ob prizoriščih z izkušenimi organizatorji tekem svetovnega pokala so znova do izraza prišli tudi vsi tehnološki napredki. Med drugim so si lahko športni navdušenci prvič v zgodovini video-prenose iger ogledali tudi prek mobilnih telefonov, medtem ko pa je splet tako ali tako postal eden od nosilnih medijskih stebrov. A v centru dogajanja so se seveda znašli športniki in športnice ter spektakularni boji. Svoje delegacije so tokrat prvič poslali tudi v Albaniji, Madagaskarju in Etiopiji. Športniki iz omenjenih držav se niso vmešali v boj za odličja, brez slednjega pa je znova ostala tudi Slovenija. Slednja se je slabo desetletje pred igrami resno ogrevala tudi za vlogo gostitelja. V kandidaturi Slovenije, Furlanije Julijske krajine in avstrijske Koroške se je kot nosilec predstavil Celovec. A ideja iger brez meja ni naletela na želeni odziv, tako da je ostala brez realnih možnosti. Podobno usodo je doživeli še nekaj kandidatov, med njimi Sion, ki je klonil v finalnem izboru.
Žal znova ni šlo brez dopinških škandalov, ki na igre mečejo slabo luč. Toda dobra dva februarska tedna sta v Torinu z okolico postregla predvsem s številnimi zanimivimi in nepozabnimi zgodbami, ki so našle svojo mesto v olimpijski zgodovini. Med zbiralci medalj so Nemci ugnali Združene države Amerike in Avstrijo, za izstopajoče rezultate posameznikov pa so poskrbeli v korejskem taboru hitrostnih drsalcev. Ahn Hjun-So si je okrog vratu nadel tri zlate medalje in eno bronasto, njegova rojakinja Jun Sun-Ju pa je pri vsega osemnajstih letih osvojila tri zlate kolajne. Precej starejši je bil norveški junak Kjetil Andre Aamodt, ki je osvojil zlato v superveleslalomu in tako zaokrožil spoštovanja vredno bero medalj z velikih tekmovanj. Za ''vikinga'' je bila to osma olimpijska medalja, še dodatnih ducat pa jih je zbral na svetovnih prvenstvih. Med alpskimi smučarji so zbirke medalj dopolnili še trije velikani - Janica Kostelić, Anja Pärson in Hermann Maier, Avstrijci pa so se veselili tudi trojne zmage v moškem slalomu. Nekaj posebnega je bil znova moški hokejski turnir, na katerem so se na koncu zmage veselili Švedi.
V zgodovino se je zapisal tudi 39-letni skeletonist Duff Gibson, ki je postal najstarejši dobitnik medalje na zimskih olimpijskih igrah. Za športno potezo iger pa je poskrbel trener norveške tekaške ekipe Bjornar Haakensmoen, ki je med ekipnim šprintom priskočil na pomoč Kanadčanki Sari Renner. Zlomljeno palico ji je nadomestil s svojo, tako Kanadi pomagal do odličja, Norveška pa je pristala na nesrečnem četrtem mestu.
Število disciplin: 84
Število udeležencev: 2508 iz 80 držav
Slovenski tekmovalci: 39
Najuspešnejši udeleženec: Ahn Hjun-Soo/JKO, hitr. drsanje, 4 kolajne (3 Z, 0 S, 1 B)
Najuspešnejša država: Nemčija - 29 kolajn (11 Z, 12 S, 6 B)
Igre je odprl: Carlo Ciampi
Olimpijska prisega: Giorgio Rocca