Sarajevo 1984

Prizorišča vseh olimpijskih iger je čakala različna usoda, prav gotovo pa je najtemnejša sarajevska zgodba. Desetletje po igrah so bili olimpijski objekti v plamenih, saj je bilo glavno mesto BiH eno izmed največjih žarišč krvave vojne na področju nekdanje Jugoslavije. Precej lepši pa je spomin na februar 1984, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa. Slovenci so bili namreč najudarnejši člen reprezentance gostiteljev. Alpski smučar Bojan Križaj je v slovenskem jeziku v imenu športnikov prisegel na uradno otvoritvi, njegov reprezentančni sotekmovalec Jure Franko pa je tedanji državi in kajpak tudi slovenskemu športu priboril prvo kolajno na ZOI. Razveselil je tudi uradno maskoto tekmovanja. Se še spominjate Vučka?

Sarajevčani so odprtih rok sprejeli športnike iz kar 49 držav, med katerimi so bili tudi predstavniki povsem eksotičnih držav - Egipta, Portorika, Senegala, Deviških otokov … Pri pripravi prizorišč so Bosanci sicer uporabili precej domišljije in iznajdljivosti, občasno pa je za spremembo urnika edinih zimskih iger na Balkanu poskrbelo tudi muhasto vreme.

Na igrah so prevladovali športniki iz Nemške demokratične republike, med posamezniki pa finska tekačica Marja-Lisa Hämäläinen, nemška hitrostna drsalka Karin Enke in švedski tekač Gunde Svan. Sicer pa so igre postregle tudi z nekaj izjemnimi zgodbami. Posebno poglavje so pisali umetnostni drsalci. Občinstvo je namreč očarala Katarina Witt, z bolerom pa sta nove mejnike postavljala Britanca Jayne Torvill in Christopher Dean. Zanimiva je bila tudi slalomska zgodba, kjer sta prvi mesti osvojila ameriška brata dvojčka Phil in Steve Mahre. Skakalni tekmi je zaznamoval dvoboj Matti Nykänen - Jens Weissflog, na ledenih ploskvah so kraljevali hokejisti Sovjetske zveze, v bobu pa so je bilo vse v nemških barvah.